Pri prebavnih motnjah imamo največkrat v mislih bolečine v želodcu in težave z zgago, ki jih povzročata dispepsija in gastroezofagealna refluksna bolezen. Pri slednji nastanejo težave zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Pacient občuti pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha ali za prsnico, lahko pa se pojavijo tudi kašelj, hripavost, vnetje žrela, bolečina v prsnem košu, spahovanje in jutranja slabost. Pri dispepsiji, ki v prevodu pomeni »težavno prebavo«, pacienti zaznavajo bolečine v zgornjem delu trebuha z napihnjenostjo, slabostjo in hitrim občutkom sitosti po jedi.
Prebavne motnje ne zahtevajo vedno obravnave pri zdravniku. Nekatere težave izzvenijo same, druge s preprostimi spremembami življenjskega sloga, ali pa jih ublažimo z zdravili za samozdravljenje. Čeprav za ta zdravila pacient ne potrebuje recepta, je treba pred odločitvijo za samozdravljenje oceniti resnost in trajanje težav, upoštevati souporabo drugih zdravil za isto ali druge bolezni, izključiti resne bolezenske simptome, ki zahtevajo pregled pri zdravniku, in preveriti, ali je za posamezne skupine pacientov, na primer za nosečnice, otroke ali starejše,samozdravljenje primerno. Zdravstvena stanja, primerna za samozdravljenje, ki jih pacienti lahko zdravijo z zdravili brez recepta, so blažje in manj resne oblike bolezni, ki niso življenjsko ogrožajoče, so pa pogosto moteče in onemogočajo človekovo normalno delovanje. Pri samozdravljenju gre za kratkotrajno jemanje zdravil.
Če se težave v priporočenem obdobju zdravljenja ne izboljšajo ter ob poslabšanju ali pojavu novih simptomov in resnih bolezenskih znakov je potreben posvet z zdravnikom o nadaljnjem zdravljenju in ukrepanju.
Vsako leto se v prazničnih dneh poveča število pacientov, ki zaradi prebavnih motenj iščejo pomoč v lekarni. Vzroke za nastanek težav pogosto pripisujejo preobilici mastne, sladke in začinjene hrane, skupaj z alkoholnimi in kofeinskimi pijačami. Prehranski prekrški so pogosto sprožilci, ki poslabšajo že prej prisotno bolezensko stanje ali neželene učinke zdravil.
Na nastanek ali poslabšanje želodčnih težav poleg uživanja alkohola, kofeina in nezdrave hrane pomembno vplivajo tudi okužba z bakterijo Helicobacter pylori, stres, kajenje in uporaba nekaterih zdravil, kot so nesteroidna protivnetna zdravila. Na težave lahko vplivamo sami z izogibanjem naštetim dejavnikom ter prehranjevanjem v večkratnih in manjših obrokih ter počasi, tako da hrano dobro prežvečimo, z izogibanjem nošenju ozkih oblačil okoli pasu, sklanjanju in dvigovanju težkih bremen po obroku ter da ne jemo dve do tri ure pred spanjem. Pomaga tudi spanje z dvignjenim vzglavjem, ki zmanjšuje možnost vračanja želodčne vsebine v požiralnik.
Pacienti pri težavah s prebavo pogosto posegajo po zdravilih in pripravkih za zmanjševanje želodčne kisline. Ta je pomembna za razgradnjo hrane, sicer se prebava upočasni, kar povzroči dodatne težave. Svetujemo uporabo pripravkov, ki želodcu pomagajo opraviti njegovo funkcijo in hkrati ublažijo težave. Grenčine igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja prebavil, vplivajo na delovanje želodca, črevesja, jeter in žolčnika. Spodbujajo izločanje prebavnih
sokov in s tem prebavo. Pogosto so v rastlinah prisotne v kombinaciji z eteričnimi olji, ki pomirjajo krče, preprečujejo nabiranje plinov v črevesju in delujejo blago protibakterijsko.
Pri čezmernem izločanju želodčne kisline se za samozdravljenje uporabljajo zdravila za zmanjšanje količine kisline v želodcu ali okrepitev zaščite sluznice, ki prihaja s kislino v neposreden stik. Prvo je mogoče doseči z antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino, drugo pa z mehansko zaščito sluznice (npr. alginati). Dober antacid nevtralizira samo odvečno želodčno kislino. Če antacid nevtralizira večji del želodčne kisline, se lahko nastajanje kisline znova poveča. To se denimo zgodi pri uporabi sode bikarbone. Ker antacidi vplivajo na absorpcijo sočasno vzetih zdravil, jih je treba jemati v razmiku vsaj dveh do štirih ur z drugimi zdravili.
Izločanje kisline zavrejo zdravila iz skupine inhibitorjev protonske črpalke, ki naj se v procesu samozdravljenja ne uporabljajo dlje kot dva tedna.
Posvet z zdravnikom je potreben, če so težave nastale nenadno in brez jasnega vzroka ali se pogosto ponavljajo ali če se simptomi ne izboljšajo v dveh tednih. Obisk zdravnika je nujen, če se pojavijo znaki resnejšega obolenja: nenamerno hujšanje, bruhanje krvave vsebine, črno, temno blato ali kri v blatu, težko, boleče požiranje, zatikanje hrane v požiralniku, izguba teka, splošna utrujenost ali če telesna dejavnost poslabša težave.
