Črevesne okužbe so najpogostejše pri otrocih do prvega leta starosti in so v obdobju otroštva pogostejše kot pri odraslih. Okužbe povzročajo virusi, bakterije in paraziti.
V poletnih mesecih so bolj pogoste okužbe z bakterijami, na primer s salmonelo, E. coli, šigelo in kampilobakter, v zimskih mesecih pa z virusi, ki povzročajo noro, rota, adeno, sapo in astroviroze. Med paraziti so pri nas najpogostejše povzročiteljice okužb črevesja podančice.
Driska s tremi ali več vodenimi odvajanji blata na dan je pri okužbah samoomejujoča in lahko traja od nekaj dni do enega tedna.
Driska pri otrocih
Zaradi nevarnosti dehidracije pri majhnih otrocih, ki imajo drisko z bruhanjem in vročino ali brez obojega, se glede ukrepov posvetujte z otrokovim zdravnikom. Če drisko spremlja vročina, zlasti če je visoka, lahko poveča izgubo tekočine. Če dehidracija ni le blaga in otrok zavrača pitje, ali ne more piti, naj ga pregleda zdravnik.
Podporno zdravljenje driske vključuje nadomeščanje tekočine in elektrolitov s pitjem raztopine peroralne rehidracijske soli ter glede na starost prilagojeno prehrano. Bolniki bolje prenašajo sestavljene ogljikove hidrate, pusto meso, jogurt, sadje in zelenjavo kot živila, ki vsebujejo veliko maščob in enostavnih sladkorjev. Živila z visoko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, kot so npr. sladkane pijače in nekateri sadni sokovi, lahko poslabšajo drisko.
Zmanjšanje vnosa živil z laktozo, na primer mleka, lahko skrajša trajanje driske. Nekatere smernice nakazujejo tudi korist uporabe učinkovitih probiotičnih sevov za skrajševanje trajanja driske.
Britanski nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost (NICE) priporoča odsotnost otrok iz vrtca ali šole še najmanj dva dni po zadnji epizodi driske ali bruhanja. Otroci z drisko se morajo izogibati plavanju in drugim dejavnostim v vodi. NICE priporoča, da se otroci dva tedna po zadnji epizodi driske ne kopajo v bazenih.
Preprečevanje virusnih okužb
Cepljenje proti rotavirusom je najučinkovitejši način za preprečevanje rotavirusnega
gastroenteritisa pri otrocih.
Za preprečevanje širjenja virusov je pomembna dobra higiena. Roke je treba temeljito umiti vsakič, ko otroku pomagate na primer na stranišču ali po previjanju.
Bakterijske okužbe
Otroci najpogosteje zbolijo za bakterijskim gastroenteritisom z uživanjem okužene hrane živalskega izvora. Še posebej moramo biti pozorni pri uživanju jajc, perutnine, govedine in svinjine. Poleg tega se otroci pogosto okužijo s salmonelo ob dotikanju plazilcev, kot so želve ali kuščarji, ali dvoživk, kot so žabe.
Večino zdravju škodljivih mikroorganizmov v živilih uničimo pri kuhanju. Ločevati moramo surova in kuhana živila, zelo pomembna je tudi čistoča rok, ki si jih je treba umivati vsakič pred pripravo in pred uživanjem hrane. Pomembno je tudi, da pripravljeni obrok takoj pojemo oziroma ga shranimo v hladilniku. Za pitje in umivanje uporabljajte le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodovodnih sistemov.
Okužbe s paraziti
Podančice so majhne, približno centimeter velike gliste, belkaste barve, ki živijo v prebavilih človeka. Med glistami so najpogostejše povzročiteljice okužb, predvsem pri otrocih, ki obiskujejo šolo. Najpogostejši znak okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči. Okužena oseba si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na
roke, v spodnje perilo in na posteljnino. Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo. Zunaj gostitelja ostanejo jajčeca kužna do tri tedne. Zlasti jim ustreza vlažno okolje. Visoka temperatura nad 55 °C jih uniči.
Okužbo pozdravimo z zdravilom, ki učinkuje na podančice. Predpiše ga zdravnik na recept. Priporočljivo pa je, da se otrok, ki ima podančico, v vrtec ali šolo vrne po končanem prvem krogu zdravljenja.
Preprečevanje dehidracije pri otrocih
Otroci naj imajo v svoji bližini vedno na voljo dovolj pitne vode, ohlajenega čaja ali razredčenega sadnega soka brez dodanih sladkorjev.
Gazirane in negazirane sladkane in aromatizirane brezalkoholne pijače in energijske pijače, ki so navadno le vir praznih kalorij, niso primeren nadomestek vode. Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh naj pijejo več, še zlasti, če so telesno aktivni. Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih ves dan – v času obroka in med njimi. Blaga izsušitev se pojavi že pred občutkom žeje, na kar moramo biti še posebno pozorni pri
majhnih otrocih.
