19. maja smo praznovali svetovni dan družinskih zdravnikov. Ti pogosto vzpostavijo prvi stik s pacientom, zato poleg ogromno znanja potrebujejo posebno izoblikovan občutek za ljudi. Rok Lokar, dr. med., specialist družinske medicine iz splošne ambulante Doktor24 je eden takšnih. Pravi, da je rad v stiku z ljudmi ter da se intuitivno prilagaja značaju in potrebam vsakega posameznika, s katerim gradi odnos, temelječ na poznavanju in zaupanju. Nasvete, ki jih pred poletjem deli s svojimi pacienti, je zaupal tudi nam.
Družinski zdravnik velikokrat deluje tudi preventivno. Na kaj pred poletjem opozarjate svoje paciente?
Na sonce, seveda, čeprav natančnih navodil glede izpostavljenosti ni. Smiselno je biti pozoren na UV-indeks. Če je visok, je treba biti previden in se med 11. in 16. uro ne zadrževati zunaj. Proti UV žarkom, ki dokazano povzročajo melanom, najbolj pomaga mehanska zaščita pred osvetlitvijo, torej oblačila in pokrivala.
Moramo zato izbirati oblačila z UV zaščito?
Vsako oblačilo ima UV-zaščito, tudi običajna bombažna majica! Če vas pod oblačilom ne opeče in koža ostane bleda, pomeni, da vas zadostno ščiti pred UV-žarki.
Zakaj nas na nekaterih delih telesa pogosteje opeče?
Deli telesa kot so trebuh, notranji deli rok in stegen ter spodnji deli hrbta v preostalem času leta niso izpostavljeni sevanju in se tam ne ustvarja temni pigment. Porjavelost kože je namreč biološko-fizikalno-kemična reakcija, ki poveča koncentracijo temnega pigmenta. Ta kožo zaščiti pred poškodbami.
Opeče nas lahko tudi v oblačnem vremenu, posebno v gorah.
Na visokih nadmorskih višinah je količina UV-sevanja nekajkrat večja kot na morski gladini. V oblačnem vremenu smo tudi manj pozorni na zaščito, ker nas sonce ne pregreva in zato nimamo samoobrambne reakcije umika v senco. Ne zavedamo se, da smo obsevani in lahko nas opeče že v pol ure.
Kakšno kremo izbrati? Ali višji zaščitni faktor res pomeni višjo zaščito?
V katerih primerih predlagate, da pred potovanjem oziroma dopustom obiščemo Ambulanto za potnike pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)? V večini primerov to ni nujno. Kadar potujete v eksotične kraje, pa je smiselno preveriti, ali potrebujete cepljenja oziroma ali so potrebne posebne priprave.
Odgovor ni preprost. Faktorji nad 25 so lahko za kožo obremenjujoči. Seveda se je recimo v gorah smiselno kratkotrajno zaščititi s faktorji nad 50, saj so hude opekline zelo nevarne. Na morju pa zadoščajo faktorji do 20 in dokazano je, da se večkratni nanosi tega istega faktorja seštevajo. Več slojev kreme nanesemo, bolj smo zaščiteni pred poškodbami kože, če se po kopanju ponovno namažemo. Dobro pa je vedeti, kaj pravzaprav pomeni faktor. Povedal bom s primerom: če smo recimo brez zaščite na soncu varni pred opeklino 10 minut, smo s kremo s faktorjem 10 načeloma varni 100 minut.
Kako lahko najučinkoviteje pozdravimo opekline?
Ko je koža že rdeča, pomaga samo vlaženje. Za manjše poškodbe priporočam tudi gel aloe vere in pripravke po sončenju, ker so hidratantni.
Koliko se je sploh treba izpostavljati soncu, da zadostimo potrebam telesa po vitaminu D?
Zadoščalo naj bi 30 minut pasivne izpostavljenosti dnevni svetlobi, kar pomeni, da ni treba biti neposredno na soncu, ampak zadošča tudi zadrževanje v senci. A to je teorija, v praksi večina žensk in številni moški ne dosegajo normalne koncentracije.
V katerih primerih predlagate, da pred potovanjem oziroma dopustom obiščemo Ambulanto za potnike pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)?
V večini primerov to ni nujno. Kadar potujete v eksotične kraje, pa je smiselno preveriti, ali potrebujete cepljenja oziroma ali so potrebne posebne priprave.
Ampak prenosljive bolezni se širijo tudi iz naše bližje okolice, recimo ošpice v zadnjem času.
Za tovrstna vprašanja je sicer pristojen NIJZ, ampak predvsem v primeru ošpic moram poudariti zelo pomembno dejstvo. Večina rojenih po letu 1972 je v Sloveniji cepljenih proti ošpicam. Ošpice so sicer huda bolezen, a primerov okužb, kaj šele smrti, je zelo malo. Vsako leto pri nas za gripo recimo umre v povprečju med 300 in 500 ljudi, pa se večina ljudi kljub temu še vedno ne cepi, medtem ko je primerov ošpic le nekaj. Ošpice se nam morda zdijo na prvi pogled večja težava, a zaradi dihalnih zapletov ob gripi so letos umirali necepljeni mladi, celo športniki. Poleg tega pa tudi gripa pusti resne posledice. Če nekdo ni cepljen zoper gripo, tvega veliko več, kot če ni cepljen na primer proti klopnemu meningoencefalitisu, zaradi katerega v Sloveniji umre v povprečju en človek letno.
Tveganje za klopni meningoencefalitis ali borelijo se zmanjša, če odstranimo klopa pravilno in karseda hitro. Drži?
Statistično gledano je možnost okužbe večja, če je klop pritrjen dlje časa. Ni pa zares jasnih dokazov, da bi način odstranitve klopa bistveno vplival na prenos bolezni.
Kako dolgo po ugrizu klopa se moramo opazovati za morebitne znake okužbe z borelijo?
Pogosto navodila napačno navajajo pozornost 14 dni po ugrizu. Borelioza lahko namreč izbruhne v obdobju do enega meseca! Poleg tega je treba pregledovati celo telo, saj se lahko kolobar pojavi kjer koli na telesu, ne le na mestu ugriza. V redkih primerih se sploh ne pojavi.
Ampak smisel poletja je zadrževanje na prostem, ki pa je lahko ob različnih aktivnostih izčrpljujoče. Koliko tekočine moramo sploh spiti, da se bo telo primerno hladilo in ne bo preobremenjeno?
Navodilo, da je treba piti čim več, je lahko zelo napačno in denimo za srčne bolnike ne velja. Piti je treba toliko, da urin odvajamo vsaj nekajkrat na dan in da ta nima neprijetnega vonja ali posebne obarvanosti. Za ledvice je to popolnoma dovolj.
Kdaj moramo telesu pri regeneraciji po intenzivnem znojenju pomagati z dodatnimi elektroliti?
Načeloma je ravnovesje elektrolitov v telesu izjemno natančno uravnavano. Tisti, ki se veliko znojijo in so temu izpostavljeni redno, z znojem izgubljajo zelo malo elektrolitov, ker se telo na to prilagodi. Dodajanje elektrolitov na silo je lahko hitro napačno. Zanesljivo popolnoma zadošča običajna mineralna voda, iz katere telo vzame, kar potrebuje. Dodajanje je potrebno le v primeru, ko nesorazmerno veliko odvajamo z blatom ali z bruhanjem.
Veliko prebavnih težav lahko preprečimo sami s pozornostjo in preudarnostjo pri prehranjevanju. Kaj pa vnetja sečil? Ali res velja, da bi se morali po kopanju nemudoma preobleči v suhe kopalke?
Trdnih dokazov, da je to koristno, nimamo. Zna pa marsikdo, predvsem ženske, povedati, da so se težave s sečili začele, ko so imele na sebi mokra oblačila.
Kaj pa psi, ki se kopajo v isti vodi kot ljudje? So lahko vir okužbe?
S higienskega vidika smo ljudje precej bolj težavni kot psi. Seveda imajo dlake poseben vonj, a z medicinskega vidika se na tak način okužbe ne prenašajo. Tudi bolhe načeloma ne naselijo ljudi.
Ali obstajajo omejitve glede dolžine kopanja?
V topli vodi je težava lahko pregrevanje (predvsem za srčne bolnike), v hladnejši podhladitev. Ali je to nevarno za posameznika, je odvisno od njegovega zdravstvenega stanja. Skrajnosti niso zdrave za nikogar, koristne pa so le do meje, pri kateri se človek še dobro počuti. Vsekakor priporočam, da se nihče ne izpostavlja temperaturnim šokom. Ko pregreti skočimo v hladno vodo, se žile v trenutku skrčijo, to poviša krvni tlak in lahko preobremeni srce. Vselej se moramo vprašati – pa naj gre za skakanje v vodo, prehranjevanje s tvegano hrano ali pretirano izpostavljanje soncu, zakaj bi to sploh počeli. Najboljši nasvet je torej: poslušati svoje občutke in se ravnati po zdravi pameti!
