Repelenti so sredstva, ki varujejo pred ugrizi klopov ter piki komarjev in drugih insektov. Navadno jih nanašamo na kožo, lahko pa tudi na oblačila in obutev. Da zagotovimo njihovo učinkovitost, jih moramo nanašati dovolj pogosto. Izbiramo lahko med naravnimi in sinteznimi repelenti. Učinkovitost in trajanje učinkovanja repelentov pogosto primerjamo z učinkovitostjo in trajanjem delovanja DEET.
NARAVNI REPELENTI
Naravni repelenti so eterična olja (npr. citronele ali limonske trave, sivke), ki vsebujejo spojine, imenovane monoterpeni (citronelal, geraniol, limonen). Učinkovitost naravnih repelentov je slabša in učinkuje krajši čas od sinteznih, saj hitro izhlapevajo s kože. Vendar je na primer limonska trava, ki vsebuje olje cymbopogon, enako učinkovita kot repelent s snovjo DEET. Pršilo, ki vsebuje 22 odstotkov olja cymbopogon, varuje pred komarji 4 ure in pred klopi kar 8 ur.
Med naravnimi repelenti ima najmočnejši učinek PMD (P-mentan-3,8-diol), ki je v olju limoninega evkaliptusa (Eucalyptus citriodora). Odganja komarje, klope in muhe. Primerjava z DEET je pokazala, da potrebujemo za podoben učinek 2-krat večje koncentracije, hkrati učinkuje krajši čas, zato ga moramo nanašati pogosteje.
Naravni repelenti so razmeroma varni, previdno jih moramo uporabljati na obrazu, saj lahko dražijo oči, nos in usta. V velikih koncentracijah dražijo kožo, posebno, če se uporabljajo nepravilno.
SINTEZNI REPELENTI
Med sinteznimi repelenti je najbolj znan DEET (N,N-dietil-3-metilbenzamid), ki je učinkovit proti komarjem, muham, bolham in klopom. Njegova prednost je, da učinkuje na veliko različnih insektov in ima dolg čas delovanja. Na voljo je v različnih izdelkih v različnih koncentracijah, učinek se nad 30-odstotno koncentracijo ne povečuje, daljša se le trajanje učinka. Izdelki z 10-odstotnim DEET učinkujejo približno 2 uri, tisti s 24-odstotnim DEET pa omogočajo približno 5-urno zaščito. Trajanje zaščite se skrajša ob spiranju repelenta s kože (plavanje, potenje, dež) ali brisanju kože.
DEET ne povzroča raka, lahko pa na koži povzroča vnetje, alergijske reakcije in v izjemnem primeru nevrotoksičnost. Neželeni učinki na koži se izrazijo predvsem v primeru obsežne absorpcije skozi kožo, kar je običajno posledica napačne, to je prepogoste uporabe.
Na koži lahko pusti oljnat, lepljiv občutek ter lahko poškoduje nekatere plastične materiale in oblačila, narejena iz sinteznih vlaken (npr. elastan, rajon). Novejši in bolje prenosljiv sintetični repelent
je ikaridin, ki odganja komarje in klope. Izdelki z večjimi koncentracijami (20 odstotkov) učinkujejo podobno kot DEET, a krajši čas.
Študija, ki je primerjala njuno učinkovitost pri klopih, je recimo zaznala enak učinek v trajanju do ene ure, nato je bil učinek DEET boljši. Pri zaščiti pred komarji se je ikaridin izkazal za učinkovitega v podobnem časovnem obdobju. Prednosti ikaridina so, da je brez vonja, ni lepljiv, ne masti kože in je ne draži, ne pušča madežev na tkaninah in ne razkraja plastike.
IZBIRA REPELENTA
Uporaba repelentov je učinkovit način za zaščito pred komarji, klopi in drugimi insekti. Pri uporabi je pomembno, da dosledno upoštevamo proizvajalčeva navodila. Posebno pazljivi moramo biti pri nanosu repelenta pri otrocih. Bolje je, da repelent popršimo le po otrokovih oblačilih, in ne po njegovi koži.
Repelenti so na voljo v obliki kreme, razpršila, gela in stika ter tudi zapestnic, prepojenih z repelenti, vendar so te manj učinkovite, saj ne varujejo celotnega telesa. Izdelek izberemo glede na čas, ki ga bomo preživeli na prostem, in na lokacijo, na kateri smo oziroma kamor potujemo.
Še tako dober repelent ne zagotavlja 100 % zaščite pred piki klopov, zato se kljub njihovi uporabi po vrnitvi iz narave temeljito preglejte in stuširajte, oblačila pa takoj operite.
Za potovanja na območja (tropi), na katerih komarji in drugi insekti prenašajo bolezni, raje uporabimo bolj učinkovite sintetične repelente.
Repelente je treba nanašati na izpostavljene dele kože in oblačila, pri čemer se izogibamo stiku z očmi, usti, ušesi, ranami ali vneto kožo. Če uporabljamo tudi zaščitno sredstvo za sončenje ali drugi kozmetični pripravek, repelent nanesemo po njihovem nanosu.
Večina repelentov – naravnih in sinteznih – je varna za uporabo pri otrocih, starejših od 2 mesecev, pri nosečnicah in doječih materah.
