Prehrana je del zdravega življenjskega sloga, katerega cilj je vzdrževanje normalnih vrednosti glukoze, lipidov in krvnega tlaka ter preprečitev oz. odložitev nastanka poznejših zapletov sladkorne bolezni. Dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 so čezmerna telesna masa, debelost trebušnega tipa, telesna nedejavnost, čezmerno uživanje maščob in tvegano pitje alkohola.
Prehrana naj temelji na uživanju zadostnih količin predvsem zelenjave, sadja, polnovrednih žitnih izdelkov, stročnic, manj mastnih mlečnih izdelkov in pustega mesa. Živila živalskega izvora so bogata z maščobami in holesterolom. Čezmerno uživanje hrane z veliko maščobami poslabša inzulinsko rezistenco. Najbolj škodljive so transmaščobne kisline, ki se nahajajo v ocvrti hrani, čipsu, hitro pripravljeni hrani, piškotih, trdih margarinah in v drugih industrijsko pripravljenih živilskih izdelkih.
Priporočljivi viri beljakovin so pusto meso, perutnina brez kože, ribe, manj mastno mleko in mlečni izdelki, stročnice ter oreščki. Perutnino se priporoča uživati 1–3-krat na teden, ribe pa vsaj dvakrat na teden. 1–2-krat na teden se priporoča brezmesni dan, ki vključuje manj mastne mlečne izdelke, jajca, oreščke ali stročnice. Rdeče in konzervirano meso se priporoča le enkrat na teden. Za pripravo hrane izbiramo kakovostna rastlinska olja (oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno ali druga 100-odstotna rastlinska olja).
Vnos ogljikovih hidratov naj bo nad 50% dnevnega energijskega vnosa, ki naj bodo sestavljeni (npr. ajdova, ječmenova, prosena kaša itd.). V dnevne obroke je treba vključiti tudi zadostno količino vlaknin (14 g/1000 kcal/dan).
Uživanje sladkorja je treba omejiti, in sicer naj ne bi prispevali več kot 10 % dnevnega energijskega vnosa.
