V Sloveniji se letno nenamerno poškoduje več tisoč otrok in mladostnikov. Najpogostejši vzroki smrtnih poškodb otrok so prometne nesreče, utopitve, padci in zadušitve, pri mladostnikih pa poleg prometnih nesreč še padci, utopitve in zastrupitve.V zadnjih letih umrljivost zaradi nenamernih poškodb pada in je primerljiva s povprečjem umrljivosti v najbolj razvitih državah, višja je le zaradi poškodb v prometnih nezgodah in zaradi padcev. Žal še vedno obstaja velik razkorak med tem, kar je znanega o preprečevanju poškodb in dejanskim stanjem.
Mlajši predšolski otroci so ogroženi, ker intenzivno raziskujejo svojo okolico, vendar še ne znajo oceniti vseh nevarnosti, ki jih ogrožajo. Starši pa pogosto niso dovolj ozaveščeni o nevarnostih, ki grozijo otroku, o ukrepih, kako tveganje za poškodbe zmanjšati, ter o pravilni uporabi varnostne opreme. Ob prehodu v odraslost postaja vpliv staršev čedalje manjši, pomembnejši pa so vrstniki, ki postanejo glavni zgled in vir socialnih norm. V vseh starostih se fantje pogosteje poškodujejo kot dekleta zaradi razlik v socializaciji, tveganem vedenju in neuporabi zaščitne opreme. Že dolgo je znano, da se deli frontalnega režnja, še posebej prefrontalni korteks, ki upravlja presojo, odločanje in kontrolo impulzivnosti, razvija do tretjega desetletja starosti.
ŠPORTNE POŠKODBE
Kljub pozitivnim učinkom telesne dejavnosti pa pogosto športno udejstvovanje poveča tudi izpostavljenost tveganju za poškodbe. Pri vseh športih imajo mladostniki, starejši od 13 let, večje tveganje za poškodbe kot mlajši otroci, saj se tekmovalnost, fizični stik in čas udejstvovanja v športnih dejavnostih s starostjo povečujejo. Fantje so bolj telesno dejavni kot dekleta in se zato pogosteje poškodujejo, poleg tega so bolj agresivni, imajo večjo telesno maso in višino ter več fizičnega stika s soigralci kot dekleta, pri katerih sta pomembna dejavnika tveganja za športne poškodbe tudi fizična utrujenost in čustveni stres.
Mladi športniki nujno potrebujejo sistematični zdravstveni nadzor, spremljanje športno specifičnih potreb glede na vsak individualni šport in redne preventivne zdravstvene preglede, da bi lahko pravočasno zaznali sindrom preobremenitve in druga stanja, ki povečujejo tveganje za nastanek poškodb. Pri padcih majhnih otrok z višine vedno poiščemo zdravniško pomoč, da zdravnik otroka pregleda.
OPEKLINE
Hlajenje opekline s čisto tekočo vodo je ena najstarejših metod prve pomoči, ki jo običajno nudijo člani družine ali drugi prisotni na kraju nezgode. Zgodnje hlajenje prepreči napredovanje površinske opekline v globoko in s tem se zmanjša verjetnost nastanka težjih posledic globokih opeklin. Zgodnje zdravljenje hudih bolečin zaradi opeklin je pomembno za lajšanje trpljenja in za preprečevanje posttravmatskega stresa. Kadar se otrok opeče ali opari, hladite mesto toliko časa, dokler bolečina ne mine, najmanj 10 minut in ne dlje kot pol ure. Če se otrok opari, mu takoj slecite obleko, da preprečite pregrevanje tkiva. Če se je obleka prijela telesa, oparino hladite z obleko vred. Oparine in opekline, ki so večje od kovanca, mora oskrbeti zdravnik.
ZASTRUPITVE
Pomembno je, da starši in druge odrasle osebe poznajo osnove prve pomoči in temeljne postopke oživljanja ter znajo pravilno ravnati v primeru zastrupitve zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem. Če sumimo, da se je otrok ali mladostnik zastrupil, ne čakajmo, da se pojavijo simptomi ali se mu poslabša stanje, poiščimo zdravniško pomoč. Zastrupljencu z moteno zavestjo, hudimi bolečinami v prsnem košu ali trebuhu ter zastrupljencu, ki bruha ali ne more požirati, ne smemo dati ničesar piti, k zdravniku s seboj vzamemo proizvod (embalažo, etiketo, varnostni list, navodilo za uporabo), rastlino ali žival, s katero se je otrok zastrupil. Če ne vemo, s čim se je otrok zastrupil, vzamemo s seboj morebitni izbljuvek in vzorec seča.
OSKRBA MANJŠIH POVRŠINSKIH RAN
Z majhnimi površinskimi ranami, kot so praske, odrgnine, ureznine ali manjše opekline, se srečujemo zelo pogosto in jih lahko oskrbimo sami. Rano najprej dobro speremo s fiziološko raztopino, če te nimamo, pa z navadno vodo iz pipe, lahko pa tudi z blago milnico.
Tudi ponudba primernih razkužil je v današnjem času velika. Tako imamo na voljo tudi razkužila, pakirana v mini embalaži in primerna za v torbico in za na pot. Sodobne raziskave so pokazale, da alkohol neugodno vpliva na celjenje ran, zato ga kot razkužilo odsvetujemo, pa tudi občutek po nanosu na kožo je zelo neprijeten in pekoč. Obstajajo tudi obliži, ki so prepojeni z dezinfekcijskim sredstvom za razkuževanje ran. Nalepimo jih na očiščeno rano in s tem preprečimo nadaljnjo okužbo rane.
Ko smo rano očistili in dezinficirali, jo ustrezno zaščitimo. Na voljo je veliko sodobnih obližev s hidrokoloidnim gelom za oskrbo odrgnin in prask. Vlažen gel preprečuje, da bi se obliž zlepil z rano in zagotavlja ugodne pogoje celjenja. Tak obliž lajša bolečino, spodbuja celjenje ter se z lahkoto in neboleče odstrani.
Zelo priljubljena med uporabniki, predvsem športniki, so tudi pršila za površinske rane. Na voljo imamo različna pršila, ki rano razkužijo, delujejo antiseptično, zmanjšujejo možnost za okužbe, hkrati pa tvorijo na rani tudi tanek film, ki mehansko zaščiti rano. Nekatera pršila vsebujejo še sestavine, ki pospešujejo celjenje ran.
ZADUŠITVE
Vseh nezgod z zaporo dihalnih poti ni mogoče preprečiti, zato je nujno, da starši in drugi odrasli, ki skrbijo za otroke, poznajo osnove prve pomoči v primeru dušenja in temeljne postopke oživljanja. Raziskave žal kažejo, da je nudenje prve pomoči s strani staršev večinoma neustrezno. Na zaporo dihalne poti s tujkom je treba pomisliti, če začne otrok med hranjenjem ali med igro nenadoma kašljati, se dušiti in hripati in ob tem nima drugih znakov bolezni. Otrok potrebuje pomoč, če njegov kašelj postaja neučinkovit, takrat so na mestu udarci po hrbtu in Heimlichov manever oz. pri dojenčku stisi prsnega koša; če otrok izgubi zavest, ga položimo na čvrsto, ravno podlago, preverimo ustno votlino in izvajamo temeljne postopke oživljanja. Če smo sami, oživljanje po eni minuti prekinemo in pokličemo pomoč, sicer pa pomoč pokličemo takoj.
