Debelost otrok je ena od resnejših javnozdravstvenih težav sedanjega stoletja. Gledano globalno bomo kmalu dosegli, da bo na našem planetu več otrok predebelih kot podhranjenih. Drži pa tudi, da v Sloveniji v zadnjem desetletju beležimo manj predebelih otrok in mladostnikov kot rezultat vseh programov, ki spodbujajo zdrave prehranske in gibalne navade.
Indeks telesne mase (ITM) je razmerje med telesno maso v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Kaže stopnjo prehranjenosti pri odraslih. Pri otrocih uporabljamo v ta namen grafe, imenovane percentilne krivulje. Pri otrocih in mladostnikih čezmerno prehranjenost opredelimo pri ITM nad 85. percentilom za starost in spol, debelost pa pri ITM nad 95. percentilom. Indeks razmerja med telesno višino in obsegom pasu, če je njegova vrednost večja od 0,5, pa je dober napovednik srčno-žilnih zapletov v prihodnosti.
HORMONSKE MOTNJE KOT VZROK DEBELOSTI
Na dedne vzroke debelosti skoraj nimamo vpliva. Hormonske motnje, npr. pomanjkanje rastnega hormona, pomanjkanje ščitničnega hormona, so prav tako redek vzrok debelosti. Hkrati pa je lahko sama debelost vzrok določenih hormonskih motenj. Tako je pri predebelih posameznikih pogosto prisotna mejno zvišana vrednost tirotropina ob normalni vrednosti ščitničnih hormonov brez drugih znakov pomanjkanja ščitničnih hormonov. To je povezano s centralno neodzivnostjo na leptin in inzulin. Pri debelih otrocih pogosto ugotavljajo tudi višje vrednosti rastnih dejavnikov ter višje vrednosti kortizola brez drugih znakov čezmernega delovanja nadledvičnih žlez. Ob čezmerni prehranjenosti se bolj zgodaj aktivira tudi proces pubertete, kar vodi npr. v zgodnjo spolno dozorelost in hitrejši zaključek rasti. Omenjene hormonske motnje se običajno ob znižanju telesne mase normalizirajo.
PREVELIK VNOS MANJ ZDRAVIH ŽIVIL
Razlog za povečanje telesne mase je čezmeren vnos energije s hrano. Na razvoj debelosti in predvsem presnovnih zapletov debelosti, kot je sladkorna bolezen, še posebej pomembno vpliva prevelik vnos enostavnih ogljikovih hidratov v obliki sladkih pijač in hrane, bogate z razvejanimi aminokislinami, ki predstavljajo pomemben delež »sodobne« procesirane prehrane. Razvoj debelosti pri otrocih povezujejo tudi s pomanjkanjem spanja oz. z neustreznimi vzorci spanja.
VSAJ ENA URA GIBANJA NA DAN
Redna telesna dejavnost je pomemben zaščitni dejavnik pri preprečevanju debelosti in njenih zapletov. Glede na intenzivnost ima zaščitni učinek vsakodnevna zmerna do intenzivna telesna dejavnost, ki traja vsaj 1 uro. Priporočljive so predvsem ciklične dejavnosti, ki zahtevajo uporabo velikih mišičnih skupin, kot so tek, kolesarjenje, plavanje itd., vadba za moč v obliki plezanja, vlečenja, poskokov, potiskanja na igralih, sklec in počepov ter vadba za gibljivost v obliki gimnastičnih vaj, seveda po začetnem ogrevanju in umirjanju po vadbi, ko poskrbimo za nadomestitev izgubljene vode oz. rehidracijo. V veliki študiji so potrdili povezanost med posedanjem pred televizijskim ekranom, računalnikom, tabličnimi računalniki in telefoni ter večjo verjetnostjo za debelost, neugodno telesno sestavo in pojav srčnožilnih zapletov. Pri teh otrocih obenem ugotavljajo tudi slabše socialne sposobnosti in večjo verjetnost vedenjskih motenj. Telesno aktivno obdobje otroštva pomembno vpliva na zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehranjevanje in dovolj gibanja, in zdravstveno stanje v odrasli dobi.
