Spanje je nujen in zelo pomemben fiziološki proces tako pri otrocih kot pri odraslih. Še zlasti v prvih letih otroci prespijo več kot polovico življenja in se posledice pomanjkanja spanja lahko kažejo tako na telesnem kot na kognitivnem razvoju.
Novejša spoznanja potrjujejo pomembno vlogo spanja pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih miselnih dejavnostih. V spanju se tudi izločajo številni hormoni, med njimi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Zadostno spanje se zato uvršča med najbolj osnovne potrebe za zdravo rast in razvoj otroka.
Različne faze spanja
Spanje ni enovit proces, saj se v njem izmenjujejo različne faze. Mirno spanje, imenovano tudi ne-REM spanje, se izmenjuje z aktivnim spanjem, ki je znano tudi kot REM spanje in v katerem je osnovna možganska aktivnost podobna kot v budnosti. Dihanje in bitje srca sta neredna in pospešena. V fazi REM spanja tudi sanjamo. V aktivni fazi spanja dojenčka je aktivnost celega telesa intenzivna, s pogostimi značilnimi gibi okončin, trupa in oči. Pri novorojenčku in dojenčku lahko v tej fazi spanja opazujemo različne izraze obraza, ki ponazarjajo osnovna čustva. V tej fazi spanja se starši pogosto razveselijo prvega nasmeha svojega novorojenčka, čeprav pravi nasmeh v budnosti pride šele nekaj tednov kasneje. Po rojstvu začnejo potekati velike spremembe glede količine, strukture in časovne razporeditve spanja, ki so odraz zorenja osrednjega živčevja. Otrok pred rojstvom v maternici v glavnem spi. Količina spanja se zmanjšuje predvsem na račun zmanjševanja števila epizod spanja, medtem ko se obdobja nočnega spanja postopno podaljšujejo, dnevnega spanja pa skrajšujejo.
Obstaja več kot 80 vrst motenj spanja
Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja, ki jih uvršča v naslednje skupine:
- Nespečnost
- Motnje dihanja v spanju
- Hipersomnije centralnega vzroka
- Motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja
- Parasomnije
- Motnje gibanja v spanju
- Izolirani simptomi in normalne variante
- Druge motnje spanja
Nespečnost, smrčanje, more in hoja v spanju
Številne izmed omenjenih motenj spanja se lahko pojavljajo tudi pri otrocih, nekatere izmed njih pa so specifične za otroško obdobje. Poleg nespečnosti, ki je pridružena drugim težavam, ki jih imajo kronično bolni ali ovirani otroci, se lahko pojavljajo motnje dihanja med spanjem, ki so povezane s povečanimi mandlji in/ali žrelnico. Zanje je značilno nočno smrčanje, ki je lahko zelo glasno, in dihanje skozi usta. Za motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja je značilno normalno in zadostno spanje, ki pa je glede na potrebe socialnega in družinskega okolja umeščeno v napačen čas dneva. Izmed parasomnij so pri otrocih zagotovo najpogostejše more in nočni strahovi, saj naj bi jih vsaj enkrat v življenju izkusilo kar tri četrt otrok. Vrh pojavljanja je med šestim in desetim letom starosti. More so neprijetne in zastrašujoče sanje, ki otroka običajno zbudijo iz spanja, nočni strahovi pa ne. Motnja, za katero je značilna hoja v spanju, je tudi razmeroma pogosta. Pomembno je, da ob tovrstnih dogajanjih ustrezno zavarujemo okolico, v kateri otrok spi, da preprečimo morebitne poškodbe.
Priporočena količina spanja
- Novorojenčki od 0 do 3 mesece: 14 - 17h
- Dojenčki od 4 do 11 mesecev: 12 - 15h
- Malčki od 1. do 2. leta: 11 - 14h
- Otroci od 3. do 5. leta: 10 - 13h
- Otroci od 6. do 13. leta: 9 - 11h
Ob obravnavi otroka z motnjo spanja potrebuje zdravnik celovit vpogled v njegov ritem budnosti in spanja. Koledar spanja, ki ga običajno izpolnjujejo otrokovi starši, je preprost pripomoček, iz katerega se lahko razbere otrokov ritem budnosti in spanja skozi daljše časovno obdobje in oceni, kakšna je razsežnost njegove motnje spanja.
Zdravljenje motenj spanja pri otrocih obsega več vrst ukrepov. Odvisno od vrste motnje spanja in njenega vzroka lahko izvajamo različne vedenjske ukrepe, sprostitvene tehnike in/ali prilagoditve urnika spanja. Zlasti pri motnjah dihanja v spanju, ki so pri otrocih pogosto posledica čezmerno povečanih mandljev in/ali žrelnice, pride v poštev tudi operativno zdravljenje. Redkeje pa se pri otrocih za zdravljenje motenj spanja uporabljajo zdravila.
10 priporočil zdravega spanja pri otrocih do 12. leta
- Poskrbite, da dobi vaš otrok dovolj spanja s tem, da določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri bo zjutraj vstajal.
- Vzdržujte stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna.
- Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico, če jo še uporablja.
- Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju brez vaše pomoči.
- Izogibati se je treba svetli luči v spalnici, zjutraj pa naj bo otrok čim več izpostavljen dnevni svetlobi.
- Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, prav tako pa omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem.
- Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in obrokov.
- Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti.
- Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.
- Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebuje kofein, kot so različni napitki, gazirane pijače, kava in pravi čaj.
