Eden od najbolj izpostavljenih strokovnjakov s področja zdravja v zadnjem času je zagotovo prof. dr. Uroš Ahčan, ki je z nedavno rekonstrukcijo nosu s pomočjo 3D modela navdušil svetovno strokovno in laično javnost. Ena od njegovih specialnosti je tudi rekonstrukcija dojk pri bolnicah, ki so prebolele raka. Njegova tehnika rekonstrukcije dojke s 3D modelom se je uvrstila med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojk na svetu. Prepričan je, da bi morali izkoristiti izjemno znanje in sposobnosti slovenskih strokovnjakov ter v Ljubljani ustanoviti Evropski center za dojke.
Ob vhodu v vašo zasebno kliniko pacienti srečajo zanimiv kip Juvente, boginje mladosti, z reliefom roke kirurga na njenem še neizdelanem hrbtu. Ali to pomeni, da popolna lepota zahteva posege? Ali je pogoj za lepoto res popolnost?
Lepota je izredno širok pojem in vsak posameznik ga različno dojema in doživlja. Kar je na enem koncu sveta ideal lepote, lahko na drugem koncu predstavlja groteskne oblike, zato ne moremo govoriti o popolni lepoti, ker ta ne obstaja. Lepota tudi ni popolna simetrija, kar so dokazali raziskovalci. K popolni lepoti in popolnosti nas na vsakem koraku vodi industrija, ki ima svoje namene. Sledenje tem trendom pa lahko pomeni ukalupljanje, ko posameznike spreminjamo na osnovi marketinških akcij v vse bolj podobne osebke, namesto da bi poudarjali lepoto vsakega posameznika. Dejstvo je, da se zaradi hlepenja po zaslužku trendi izredno hitro spreminjajo, bistveno hitreje kot nekoč.
Pri vašem zadnjem dosežku, ki je dvignil veliko prahu po vsem svetu, sta bila zagotovo pomembna tako estetski kot funkcionalni vidik. Mislim seveda na rekonstrukcijo nosu pri bolnici, ki so ji ga morali amputirati zaradi agresivnega raka kože. Ali lahko na kratko opišete, kako ste izvedli poseg? Od kod ideja?
Pri tem inovativnem posegu smo združili več različnih tehnik, ki jih uporabljamo v rekonstrukcijski medicini. Posamezne tehnike so stare že več kot 2500 let, nekatere več desetletij, druge pa so nove. Združili smo 3D animacijo, načrtovanje in tiskanje modelov, znanje mikrokirurgije in prenosa tkiv ter na osnovi 3D modela izdelali nos iz ožiljene kosti in oživčene tanke kože na roki, ga pustili v kletki, izdelani po modelu, da je zacelil v svoji obliki in ga nato v naslednji fazi, kot telesu lastni rezervni del prenesli na obraz, zašili žile in živce, fiksirali kost in oblikovali nos. Nato smo v kasnejši estetski korekciji nos še preoblikovali v dokončno obliko. Tako smo zagotovili odlično funkcijo in lep estetski rezultat ter zadovoljstvo bolnice in veselje celotne kirurške ekipe. O ideji smo razmišljali dlje časa, napravili natančne analize, se pogovarjali tudi s strokovnjaki iz tujine. Naše delo smo predstavili v Šanghaju, dobili vabilo za Mayo Clinic, ga predstavili kolegom na evropskem kongresu ter še prej vodilnim strokovnjakom na področju rekonstrukcijske kirurgije. Poželi smo veliko odobravanja in prejeli veliko čestitk za dobro opravljeno delo.
Veliko se ukvarjate tudi z rekonstrukcijo dojk pri bolnicah, ki so prebolele raka. Eden od vaših izjemnih dosežkov je bila tudi prva mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3D-modelom, ki je bila uvrščena med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojk v temeljnem učbeniku rekonstrukcijske kirurgije na svetu. Kako se je vaš poseg razlikoval od do takrat prevladujočih tehnik?
Uveljavljeni mikrokirurški tehniki prenosa tkiv smo dodali 3D načrtovanje, izdelavo kalupa, ki je replika sosednje zdrave dojke, nato pa uporabo steriliziranega kalupa med operacijo, kjer preoblikujemo tkivo na mizici ob pacientki in dobimo že takoj dojko, ki je po velikosti, obliki in poziciji povsem enaka sosednji zdravi dojki. Skrajšali smo čas operacije in zmanjšali število kasnejših operacij, ki so potrebne za dosego končnega cilja. Bistveno pa je, da tudi mlajši kolegi brez velikih izkušenj lahko že takoj na začetku svoje učne krivulje dosežejo enake rezultate kot starejši uveljavljeni kolegi.
Uvrstitev v omenjeni učbenik je pomemben dosežek slovenske medicine, ki temelji na bogatem delu naših učiteljev in bogati mikrokirurški šoli, ki jo Ljubljana goji že več desetletij.
Delež žensk, ki se odločijo za rekonstrukcijo dojke po operaciji raka, je v Sloveniji nadpovprečen, okrog 60 odstotkov, svetovno povprečje pa je trikrat nižje. Pri amputaciji dojke ne gre le za estetski problem, ampak tudi nenaravno obremenitev telesa, ste opozorili v nekem intervjuju.
Imate prav, da je delež v Sloveniji nadpovprečen, število operacij se je v zadnjih letih bistveno povečalo, bistveno se je zmanjšalo število zapletov, skrajšale so se operacije, ki so nekoč trajale 6 in več ur na povprečno manj kot 4 ure. Uspešnost mikrokirurškega prenosa je 99,6%, povprečni rezultati pa so zelo dobri, kar Ljubljano uvršča med vodilne centre za rekonstrukcijo dojk po svetu. Drži, da stanje po amputaciji dojke ne predstavlja zgolj velike estetske motnje in psihosocialnega problema bolnic, temveč tudi funkcionalno okvaro, kar smo dokazali v študiji natančnih meritev drže. Za to raziskavo sta naša študenta dobila tudi Prešernovo nagrado.
Trenutek, ko bolnici oziroma bolniku snamete preveze in zagleda svojo novo podobo, je zagotovo ganljiv. Kakšne spremembe ti posegi prinesejo v življenja ljudi?
Največkrat, ko odstranimo obliže, je operirano tkivo še oteklo, podpluto in končni rezultat še ni najbolj viden. Zato se pogosto zgodi, da prideta pravo veselje in sreča šele po nekaj tednih in mesecih, ko so vsa tkiva zaceljena in brazgotinjenje končano. Pogosto se srečamo s solzami sreče in veselja, kdaj pa tudi z razočaranjem, v primeru, ko so pričakovanja prevelika. Cilj naših posegov je, da ljudi vrnemo nazaj na ustvarjalno pot, da pozabijo na težke trenutke zdravljenja v bolnišnici in da se spet popolnoma integrirajo v družbo.
Že pred časom ste predlagali ustanovitev Evropskega centra za dojke v Ljubljani, kamor bi bolnice iz tujine lahko prihajale na rekonstrukcijo. Zakaj takšen predlog?
Dejstvo je, da za rakom dojk v razvitem svetu zboli vsaka deseta ženska, v prihodnosti naj bi bila to celo vsaka osma ženska. Takšnih bolnic je skoraj pol milijona. Polovica teh zaključi zdravljenje raka dojke brez dojke, zato imajo taki centri veliko perspektivo. Še zlasti ob zavedanju, da veliko mladih kirurgov pobegne v zasebno prakso, kjer izvajajo lažje estetske posege, bi bil center z ekipo, kakršna trenutno dela v UKC Ljubljana, lahko zelo uspešen promotor – in če želite statusni simbol države, ki bi pokazala svojo ustvarjalnost na najzahtevnejšem področju, kar moderna medicina gotovo je. Ta predlog temelji na poznavanju razmer, ne zgolj v regiji, pač pa po vsem svetu. V nekaterih državah se že odpirajo tudi zasebni centri, kjer ponujajo tovrstne operacije. V Sloveniji je znanja dovolj, prav tako tudi volje, potrebno je samo sprostiti zakonodajo in ljudem, ki si želijo dodatnega vrhunskega ustvarjanja, omogočiti povezovanje in delo.
Posegi, s katerimi ljudem vračate podobo, ki jim jo je spremenila bolezen, nedvomno prinašajo veliko večjo kakovost življenja, pogosto pa, se zdi, ljudje iščejo estetske kirurge, da bi ustregli njihovi nečimrnosti. Kako gledate na takšne posege? Bi se strinjali, da živimo v družbi nečimrnosti in večne mladosti?
Težko je na splošno nadeti ljudem etikete nečimrnosti, ob tem pa se ne zavedati problemov, ki jih nosijo s seboj. To je podobno, kot bi siti opazovali lačne pri kosilu. Moj dober prijatelj, lastnik največje evropske klinike Akademi Klinik na Švedskem, Per Heden, je v svoji knjigi zapisal, naj se, ko govorimo o nečimrnosti, postavimo v vlogo nekoga, ki mora vsak dan, ko gre v službo, na glavo povezniti tirolski klobuk z velikim peresom in nato tako hoditi po mestnih ulicah. Tako se počutijo ljudje, ki imajo telesno motnjo. Veliko je takšnih, ki niso zadovoljni s svojim videzom. Videz se lahko spremeni, ne zgolj zaradi poškodb in bolezni, pač pa tudi zaradi procesov staranja, telesnih danosti, klimatsko-solarnih vplivov, spremembe telesne teže, stresnih situacij, nenazadnje rojevanja otrok in dojenja. In zato osebno ne vidim razloga, da bi take ljudi, ki si zgolj želijo povrnitev telesnih danosti v prejšnje stanje, označevali z nečimrnimi in zakompleksanimi ljudmi, ki iščejo večno mladost. Naravno je, da ljudje želimo zgolj najboljšo obliko samega sebe, in če je zato potreben kirurški poseg, ne vidim razloga, da ga ne bi izvedli.
Zdi se, da ste mojster večopravilnosti. Poleg tega, da ste predstojnik oddelka za plastično kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana, predavate na medicinski fakulteti in delate v zasebni praksi, urejate strokovne revije, predavate, … Kaj vas žene?
Zanimivo vprašanje. Menim, da je življenje, ki nam je dano, priložnost. Vsak dan, vsaka ura in vsaka minuta so priložnost, da za seboj pustimo sled, da ustvarimo zanimiv mozaik. Izredno uživam v sestavljanju tega mozaika. Zanimivo oblikovani večbarvni kamenčki, ki osrečujejo ljudi in končajo v spominih, so neprecenljivi in nimajo denarne enote. Uživam tako pri pisanju, kot v operacijski dvorani, na predavanjih, kjer lahko z različnimi pristopi ustvarjaš ter nato prikažeš svoje delo in delo svoje ekipe, ki je neprecenljiva v sodobni medicini.
S čim se največ ukvarjate v svoji zasebni kliniki? Kakšni trendi vladajo trenutno na področju lepotne kirurgije? Kdo poišče vašo pomoč?
V svoji zasebni kliniki Juventini uživam, saj je prostor izredno prijeten, zanimiv in sodobno opremljen, kar omogoča vrhunsko delo in dobro počutje tako zaposlenih, kot pacientov, ki pridejo na manjše estetske popravke, kjer uporabljamo botulinum toksin, polnila, laser ali kombinacijo različnih tehnik. Veliko ljudi pride zgolj po nasvet ali drugo mnenje, veliko pacientov je z različnimi malignimi kožnimi tumorji, boleznimi roke, pridejo tudi bolniki po poškodbah, bolniki, ki so že predhodno imeli več kirurških posegov, in številni, ki si želijo različnih kirurških estetskih popravkov dojk, trebuha, obraza, vek, liposukcije, korekcije nosu, moški z ginekomastijo, ... K nam prihajajo ljudje različnih starostnih skupin in izobrazbe in vsako srečanje me obogati.
Ali komu odsvetujete poseg, ker se vam v resnici ne zdi potreben ali pa so želje stranke nerealne? Je lep videz res pomemben za srečo?
Lep videz ni pomemben za srečo, je pa dodana vrednost. Nihče se ne pogovarja o lepoti olimpijskih zmagovalcev, uspešnih športnikov, znanstvenikov, umetnikov. Dejstvo pa je, da so znanstveniki dokazali, da smo vsi raje v družbi lepih ljudi in da imajo v življenju lepi ljudje prednosti, začenši že z otroci v vrtcih, pri zaposlovanju in na različnih področjih življenja. Pri estetski kirurgiji pa je potrebno poudariti, da gre za nepovraten, agresiven postopek, o katerem se je potrebno natančno pogovoriti, pojasniti prednosti in slabosti, pričakovane rezultate in rehabilitacijo, kajti dobre rezultate lahko pričakujemo zgolj na podlagi premišljenih odločitev in tehnično dovršeno izpeljanih posegov. Zato se velikokrat zgodi tudi, da poseg odsvetujem, da morda predstavimo druge možnosti, kdaj pa tudi psihološko obravnavo, kajti problema, ki je v glavi, ne moremo popraviti s kirurškim nožem, pač pa s pogovorom in drugačno obravnavo.
Pred nami so božično-novoletni prazniki. Kako jih boste preživeli? In kaj si boste zaželeli za 2019?
Da, za nami je uspešno in zelo naporno leto. Dosegli smo veliko na različnih področjih, zato smo lahko veseli in lahko vstopimo v novo leto z dvignjeno glavo. Čas praznikov in nekoliko počasnejšega tempa bom izkoristil za večkrat odložene preventivne preglede, srečanja z zobozdravnikom, nato pa bom sodelavcem in domačim zaželel mirno, srečno in zdravo 2019 z veliko osebne svobode in časa, namenjenega družini, prijateljem in hobijem ter z veliko pisanih kamenčkov v novem mozaiku z naslovom 2019.
