Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na svetu več kot milijarda kadilcev, od tega večina v razvijajočih se državah. V Sloveniji naj bi redno kadilo približno 20 % odraslih, še dodatnih 5 % pa je občasnih kadilcev.
Tobačni dim vsebuje škodljive snovi
Cigarete in drugi tobačni izdelki so zaradi široke dostopnosti in množične uporabe pomemben javnozdravstveni problem. Tobak vsebuje več kot 7000 škodljivih snovi, med katerimi so mnoge tudi rakotvorne. Najbolj znana snov v tobaku je nikotin. Nikotin je živčni strup, ki povzroča zasvojenost, saj vpliva na občutek ugodja. Poleg tega povzroča okvare ožilja, srca, jeter, ledvic in mehurja. Draži sluznico želodca in črevesja, zvišuje krvni tlak in upočasnjuje celjenje ran. Ogljikov monoksid, ki nastaja pri zgorevanju tobaka, se na hemoglobin veže 300-krat močneje kot kisik, kar povzroči pomanjkanje kisika v krvnih celicah. Veliko težavo prav tako predstavlja katran, ki se nabira v pljučih.
Tobak in srčno-žilni sistem
Zaradi škodljivega vpliva tobačnega dima na srčno-žilni sistem je kajenje eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni. Pri kadilcih je prisotno od 2- do 4-krat večje tveganje za razvoj srčnih bolezni kot pri nekadilcih. Že ena pokajena cigareta na dan lahko pomembno zveča tveganje za ishemično bolezen srca. Kajenje dokazano pospešuje nastanek ateroskleroze oz. zoženja žil, ki postanejo trde in neprožne, koronarne srčne bolezni, periferne arterijske bolezni ter možganske kapi.
Tobak in pljuča
Kajenje najpogosteje povezujemo s pljučnimi boleznimi. Kronična obstruktivna pljučna bolezen oz. KOPB je bolezen dihalnih poti, pri kateri je pretok zraka skozi pljuča ves čas oviran. Glavni vzrok za KOPB je kajenje, saj kadilci predstavljajo 95 % vseh bolnikov. Pri kadilcih je prisotno 12- do 13- krat večje tveganje, da umrejo za KOPB, kot pri nekadilcih. Poleg KOPB pa je pri kadilcih prisotno tudi 15- do 30-krat večje tveganje za raka pljuč. V zahodnem svetu je 80–90 % vseh smrti zaradi raka pljuč povezanih s kajenjem.
Vpliv tobaka na druge organe
Kajenje vpliva tudi na druge telesne organe. Nikotin v želodcu izniči naravno zaščito pred kislino, zato imajo kadilci pogosteje težave, kot sta zgaga in večje tveganje za nastanek rane na želodcu. Kajenje prav tako pušča posledice na koži, saj povzroča obarvanje prstov, nohtov in zob. Dolgoročne posledica kajenja pa so kožne gube in podočnjaki ter suha in groba koža.
Cigareti in drugi tobačni izdelki predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj cigaretni dim povezujemo z vrsto kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri kadilcih je v primerjavi z nekadilci prisotno večje tveganje za različne srčno-žilne bolezni, kot so ateroskleroza, koronarne srčne bolezni, periferna arterijska bolezen in druge. Kajenje je prav tako najpogostejši vzrok kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka. Kajenje povezujemo s škodljivimi učinki na kožo, prebavni sistem in druge organe.
