Sladkorno bolezen ima približno osem odstotkov slovenskega prebivalstva, še enkrat toliko pa jih ima moteno toleranco na glukozo, ki je predbolezensko stanje. S pravočasnim prepoznavanjem bolezni in pravilnim ukrepanjem lahko ohranimo zdravje in predvsem kakovost življenja.
Nezdravljena sladkorna bolezen lahko privede do resnih posledic
Pri sladkorni bolezni tipa 2 je zaradi zmanjšanega ali odsotnega učinka inzulina koncentracija glukoze v krvi kronično povišana, kar povzroča okvare ožilja. Če ostane nezdravljena, lahko sčasoma povzroči zaplete, kot so srčni infarkt, možganska kap, slepota ali odpoved ledvic. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija počasi, simptomi bolezni so blagi ali jih sploh ni, zato pogosto ostane nezdravljena in se odkrije šele, ko povišana glukoza že poškoduje ožilje.
V lekarno na preventivno meritev ravni glukoze v krvi
Diagnozo sladkorne bolezni lahko postavi le zdravnik, v lekarni pa izvajamo presejalni vprašalnik FINDRISC, ki je namenjen odraslim osebam brez predhodno ugotovljene sladkorne bolezni in ki z veliko gotovostjo napove tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Poleg tega izvajamo tudi meritve glukoze v krvi, ki pokažejo trenutno raven glukoze, in svetujemo o strukturiranem merjenju, ki pokaže vpliv življenjskega sloga na nihanje ravni koncentracije glukoze v krvi.
Ob izvajanju presejalnega vprašalnika FINDRISC in merjenju glukoze v krvi bomo v Lekarni Ljubljana začeli tudi z izvajanjem meritev glikiranega hemoglobina. Glukoza v krvi se med drugim odlaga tudi v rdeče krvničke, kjer se veže na hemoglobin in tvori t. i. glikiran hemoglobin. Zaradi dolge življenjske dobe rdečih krvničk lahko določimo povprečno koncentracijo glukoze v krvi s pomočjo meritev glikiranega hemoglobina. Gre za hitro in nebolečo metodo določanja povprečne vrednosti glukoze v krvi za obdobje zadnjih 2–3 mesecev.
Meritev glikiranega hemoglobina, ki se izvaja v lekarni, je orientacijska in z njo ne postavljamo diagnoze sladkorne bolezni, nam pa podaja pomemben podatek o urejenosti sladkorne bolezni skozi daljše obdobje, s pomočjo katerega lahko sprejmemo ustrezne ukrepe, npr. svetujemo o zdravem življenjskem slogu, prehrani, telesni dejavnosti oz. po potrebi napotimo bolnika na pregled uporabe zdravil ali k zdravniku. Nadzor in samonadzor sladkorne bolezni sta ukrepa, ki pomagata k ohranitvi zdravja, vendar le, če znamo rezultate meritev pravilno ovrednotiti in glede na njih tudi ustrezno ukrepati.
Na kratko
Meritev glikiranega hemoglobina je hitra in neboleča metoda določanja povprečne vrednosti krvne glukoze iz kapilarne krvi v obdobju zadnjih 2–3 mesecev. Gre za metodo, ki nam poda pomemben podatek o urejenosti sladkorne bolezni skozi daljše obdobje. Glede na rezultate meritev pa lahko sprejemamo ustrezne ukrepe za obvladovanje sladkorne bolezni.
