Sladkorna bolezen je, poleg hipertenzije in povišanih vrednosti maščob in holesterola v krvi, najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen. Gre za stanje povišane ravni glukoze v krvi. Tako kot pri drugih kroničnih boleznih predstavljajo največjo težavo neurejena in neodkrita stanja povišane vrednosti glukoze v krvi.
Samokontrola sladkorne bolezni je tisti koristen ukrep, ki pomaga k ohranitvi in vzdrževanju zdravja, če jo znamo pravilno izpeljati, vrednotiti ter tudi ukrepati. Pomembno je, da rezultate meritev ustrezno ovrednotimo in glede na izmerjene vrednosti ukrepamo, npr. s spremembo prehrane ali življenjskega sloga. Pravilne interpretacije rezultatov meritev in ukrepanja se lahko naučimo v diabetoloških ambulantah.
Izvajanje samokontrole
Na splošno je priporočljivo, da si z inzulinom zdravljeni bolniki koncentracijo glukoze izmerijo vsaj trikrat dnevno. Pogostost samokontrole pri bolnikih, ki se ne zdravijo z inzulinom, pa je treba individualno prilagoditi. Posamezna meritev krvnega sladkorja iz kapilarne krvi ne pove veliko o stanju glikemije, je pa pomembna za ustrezno ukrepanje v danem trenutku glede na navodila. Trenutne vrednosti krvnega sladkorja se lahko hitro spreminjajo, zato se pri sladkornih bolnikih spremlja tudi t. i. glikirani hemoglobin, ki pokaže stanje krvnega sladkorja za nekaj tednov nazaj.
Parne meritve sladkorja v krvi nam lahko pomagajo ugotoviti, kako se vrednosti krvnega sladkorja spremenijo po obroku ali telesni aktivnosti. Eno meritev naredimo pred, drugo pa 1,5 ure po obroku ali telesni aktivnosti. Razlika v vrednosti nam pove, kako naše telo odreagira na vnos ali porabo sladkorja. S pomočjo ustreznih ukrepov lahko preprečimo velika nihanja v vrednosti krvnega sladkorja, npr. po telovadbi zaužijemo večji obrok, če je padec vrednosti visok, ali se izogibamo hrani, ki nam zelo poveča krvni sladkor.
Nega nog je nujna
Osveščenost sladkornega bolnika je temelj za preprečevanje zapletov bolezni. Sem sodi tudi nega nog. Zaradi bolezni lahko pride do okvare živcev in motenj prekrvavitve v nogah. Omejena gibljivost in deformacija sklepov ter poškodbe tkiv z vnetji in okužbami pogosto spremljajo predvsem starejše sladkorne bolnike.
Trije osnovni nasveti za preprečevanje zapletov so: stopala naj bodo vedno čista, voljna, topla in suha; bolnik s sladkorno boleznijo naj ne hodi bos, noge naj si vsakodnevno pregleda, da takoj ugotovi morebitne poškodbe, ki jih ne zazna zaradi okvarjenega občutka za bolečino; stopala naj bodo vedno zavarovana v primerni in udobni obutvi. Čevelj naj bo najmanj 1,2 cm daljši od najdaljšega prsta in 1,2 cm širši od širine noge.
Če imate sladkorno bolezen in katerega izmed v nadaljevanju naštetih problemov z nogami, obiščite strokovnjaka v diabetološki ambulanti: rane ali poškodbe na prstih in razpoke med prsti, vraščene nohte na prstih nog, odrevenelost ali bolečine v nogah, otrditev prsta/ov, potemnitev kože, rdečico, vnetje ali okužbo.
Za svoje noge lahko največ naredite sami. Pri vsakodnevni negi nog uporabljajte blago milo, noge dobro osušite, ne pozabite predelov med prsti, in namažite z ustrezno kremo, primerno za nego nog bolnikov s sladkorno boleznijo.
