Alergija je preobčutljivost na določeno snov, alergen, ki ga imunski sistem prepozna kot telesu škodljiv. Zaradi nastanka specifičnih protiteles na alergen, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali kemičnega izvora, pride ob ponovnem stiku do bolezenskega odziva – alergije.
Primeri nekaterih znanih alergijskih bolezni so atopijski dermatitis, urtikarija, alergijski rinokonjunktivitis, alergijska astma in preobčutljive reakcije na določeno hrano in zdravila.
Čeprav smo izpostavljeni številnim alergenom iz okolja, tako sezonskim kot stalno prisotnim, npr. cvetni prah, hišni prah z iztrebki pršic in določena hrana, pa 30–40 % ljudi izkazuje določeno stopnjo pretirane imunske odzivnosti oziroma preobčutljivosti.
Najpogosteje se alergija kaže na koži v obliki drobnih srbečih izpuščajev. Ti so lahko omejeni samo na področje kože, ki je bilo izpostavljeno alergenu, ali pa so razširjeni po večjem delu telesa. Pridružita se lahko tudi srbenje in solzenje oči, ki pordečijo, z drgnjenjem pa se stanje le še poslabša. Značilen je voden izcedek iz nosu ali zamašen nos s posledično oteženim dihanjem skozi nos. Med hujšimi znaki alergije so otekline, izrazitejše spremembe na koži, oteženo dihanje, ko se zaradi otekline dihalne poti zožijo in nastopi občutek dušenja, v dihalih piska in ne moremo narediti polnega vdiha. Pogosto tudi oteče jezik, kar je prav tako nevarno zaradi možnosti zadušitve. Anafilaktični šok, najhujšo obliko alergije, spremlja občutek slabosti, lahko tudi bruhanje in padec krvnega tlaka zaradi sprostitve gladkih mišic v stenah žil, kar vodi v omedlevico in slabšo prekrvavljenost organov. Gre za nujno stanje, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.
Obstaja vse več dokazov vpliva med sočasno prisotnimi alergeni in onesnaževalci iz okolja, kar negativno vpliva predvsem na genetsko obremenjene posameznike. Delci v izpuhih motorjev in dimniških izpuhih v kombinaciji z alergenom lahko kar za 20–50-krat povečajo nastajanje protiteles. Onesnaževanje, ki je vir ozona, prav tako povečuje tveganje za razvoj in poslabšanje alergijskih bolezni.
Pri otrocih so najpogostejše alergije na proteine mleka, jajc in arašidov. Ob ustrezni dieti nekatere alergije popolnoma ali delno izzvenijo do 3. leta starosti ali kasneje v odrasli dobi, na primer alergija na jajca in mleko. Te alergije se pri otrocih kažejo predvsem s prizadetostjo kože, dihal in prebavil, po 6. letu pa običajno poteka bolezen kot pri odraslih, z značilnimi predvsem prebavnimi težavami. V kasnejši otroški dobi in pri odraslih tako prevladujejo alergije na rastlinske alergene (arašidi, oreščki, soja, pšenična moka) in morske ribe, rake in školjke. Pri odraslih je zelo pogost tudi tako imenovani oralni alergijski sindrom, ki je posledica navzkrižne reaktivnosti med pelodi breze kot primarne alergije in svežim sadjem ter zelenjavo, npr. koščičasto sadje, peteršilj, zelena.
Že samo uživanje hrane, bogate s histaminom (skuša, tuna, sardele, določeni siri, salame, kislo zelje, špinača, paradižnik, rdeče vino, šampanjec), ali hrane, ki poveča sproščanje histamina iz mastocitov (citrusi, papaja, jagode), lahko sproži znake alergijske reakcije.
Za razliko od alergijske reakcije na hrano, ki nastane zaradi imunskega odziva, je prehranska intoleranca ponavljajoč se negativen odziv na hrano, ki ni posledica imunskega odziva. Vzrok je lahko zmanjšana encimska dejavnost ali celo odsotnost določenega encima. Lahko gre za popolnoma farmakološki učinek snovi v hrani (kofein, tiramin, histamin, salicilati, nitriti) ali pa so za simptome odgovorni v hrani prisotni toksini mikroorganizmov kot npr. aflatoksini ali ostale za človeka toksične snovi rastlin kot npr. cianidi. Najpogosteje govorimo o intoleranci na laktozo, galaktozo, kofein, histamin in salicilate iz živil.
Med zdravili so najpogostejši razlog alergij antibiotiki, predvsem penicilinski. Acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki in pirazolonski analgetiki lahko povzročijo rinosinusitis in/ali težko, tudi življenje ogrožajoče poslabšanje astme, urtikarijo in angioedem pri sicer zdravih osebah. Do 10 % bolnikov, ki prejemajo zaviralce ACE za zdravljenje visokega krvnega tlaka, zaradi kopičenja bradikinina, ki ga sicer razgrajuje encim ACE, razvije suh kašelj. Amiodaron, ciprofloksacin, tetraciklini, furosemid, fenotiazini, furokumarini, griseofulvin, psoralen, naproksen in piroksikam so lahko vzrok za fotodermatoze. Reakcija je videti kot pretirana sončna opeklina.
Če je le mogoče, se izogibamo alergenom, sicer omilimo alergije z antihistaminiki, ki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah tudi brez recepta, npr. tablete, kapljice za oči, gel za kožo … Pomaga tudi izpiranje sluznice nosu in oči s fiziološko raztopino. Ob zamašenem nosu si lahko pomagamo z dekongestivi. Če odziv na samozdravljenje ni zadosten ali pa trajajo znaki in simptomi dlje časa, se je treba posvetovati z zdravnikom, ki postavi diagnozo. Po postavljeni diagnozi in prepoznanih alergenih bolniku svetujemo tudi ustrezne preventivne ukrepe, s katerimi preprečimo ali vsaj bistveno ublažimo pojav in potek alergijske bolezni.
Če je za kronično alergijsko bolezen predpisano zdravljenje, uporabljamo zdravila skladno z navodili zdravnika in farmacevta. Za dodatna pojasnila o svojih zdravilih vprašajte magistra farmacije v lekarni. V lekarnah Lekarne Ljubljana vam je na voljo storitev Pregled uporabe zdravil.
Aktualno
Če ste alergični na cvetni prah, je priporočljivo spremljati napovedi cvetenja na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in Agencije za okolje. Slednja obvešča tudi o onesnaženosti zraka, predvsem z delci PM10 in ozonom. Upoštevajte priporočila, predvsem če sodite med ranljivejši del populacije (astmatiki, starostniki, majhni otroci, nosečnice), in v izogib težavam omejite dejavnosti na prostem in prezračevanje bivalnih prostorov.
