Sem sedeminšestdesetletna upokojenka in doslej nikoli nisem imela težav s spomladanskimi alergijami. Letos pa opažam, da se mi začnejo na sprehodih in tudi ob delu na vrtu močno solziti oči, tudi srbijo me, pogosto kiham in si brišem izcedek iz nosu. Ali sem postala alergična na cvetni prah?
Izcedek iz nosu, kihanje, zamašenost in srbež nosu so glavni simptomi alergijskega rinitisa, pogosto pa so pridruženi tudi solzenje, srbečica v očeh ter občutek pekočih oči. Alegijski rinits je dokaj pogost, saj se pojavlja pri skoraj vsakem četrtem prebivalcu Evrope. Pojavi se lahko v katerem koli življenjskem obdobju, večinoma pa prizadene odrasle osebe. Alergijski rinitis nastane, ker se naš imunski sistem prekomerno odzove na neškodljive dejavnike iz okolja. Ti dejavniki, rečemo jim tudi alergeni, so lahko cvetni prah trav, plevelov, dreves in plesni, pršice, žuželke, živalski izločki in drugi.
Ob stiku alergena z nosno sluznico se sprosti histamin in nekatere druge snovi, ki povzročajo srbečico, kihanje in vodni izcedek. Ob dolgotrajni izpostavljenosti alergenu pa se pojavi tudi vnetje, ki se kaže kot otekla sluznica in zamašen nos. V primeru alergij na cvetni prah gre za sezonski alergijski rintis, saj težave po navadi trajajo nekaj tednov ali mesecev v času cvetenja rastline, ki povzroča alergijo. Alergije najpogosteje povzroča cvetni prah vetrocvetnih rastlin, kot so cipresovke, jelša, leska, breza, gaber, oljka, trave, ambrozija in nekatere druge. Vodenje dnevnika o alergijah vam lahko pomaga ugotoviti, katera rastlina vam povzroča težave.
Najučinkovitejši način preprečevanja alergij je izogibanje alergenom. V primeru alergij na cvetni prah je koristno, da poznamo čas cvetenja rastlin, ki povzročajo težave. Informacije o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom lahko najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Agencije Republike Slovenije za okolje. Kadar je obremenjenost s cvetnim prahom visoka, ostanite v zaprtem prostoru. V času cvetenja bivalne in spalne prostore zračite zgodaj zjutraj ali kadar dežuje, saj je takrat koncentracija cvetnega prahu manjša. Ker se cvetni prah lahko zadržuje na oblekah ter izpostavljenih delih kože in lasišča, se po sprehodu v naravi stuširajte in operite obleke.
Pomagate si lahko z zdravili, ki vsebujejo loratadin in cetirizin in se izdajajo brez recepta v lekarni. Ta zdravila uvrščamo med t.i. antihistaminike, saj zmanjšajo delovanje histamina in tako lajšajo simptome alergije. Zdravila v obliki pršil za nos, ki vsebujejo oksimetazoin in ksilometazolin zmanjšujejo oteklino in nabreklost nosne sluznice. Lahko se jih varno uporablja krajši čas, od 5 do 7 dni. Pršilo za nos z mometazonfuroatom se sme uporabljati daljši čas. To zdravilo doseže poln učinek šele po 48 urah uporabe in je primerno za osebe, ki imajo postavljeno diagnozo alergijskega rintisa. S kapljicami za oči, ki vsebujejo kombinacijo tetrizolina in antazolina, lahko ublažite srbečico in rdečico oči. Kapljice so namenjene kratkotrajni uporabi, do 14 dni.
Sočasno izvajanje preventivnih ukrepov in zdravljenje z zdravili je najučinkovitejši način lajšanja alergij. Pred začetkom samozdravljenja se o svojih težavah in ustrezni izbiri zdravil posvetujte z magistrom farmacije v lekarni, v primeru poslabšanja ali dolgotrajnih težav pa se obrnite na svojega zdravnika.
Lep pozdrav,
mag. Mateja Praprotnik, mag. farm.