Intervju: prim. Matija Cevc, dr. med.: »Srčno-žilne bolezni so pogostejše kot rak.«
Na pogostost srčno-žilnih bolezni, njihove vzroke ter nujnost ukrepanja še preden se zgodijo opozarja primarij Matija Cevc, dr. med., zdravnik na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ozaveščanju o srčno-žilnih boleznih namenja svoj čas tako v službenem kot tudi v prostem času.
Koliko vrst srčno-žilnih bolezni poznamo?
Veliko. Nekaj je prirojenih, bistveno več pa je srčno-žilnih bolezni, ki so pridobljene in izhajajo iz nezdravega življenjskega sloga in starosti, ki bistveno vpliva na pojavnost bolezni. Srčna mišica mora vsak dan prečrpati ogromno krvi. Zaradi različnih vzrokov začne črpalna sposobnost srčne mišice slabeti, s tem pa z enim utripom po telesu pošlje manj krvi, kot bi je potrebovalo telo za običajno delovanje.
Kateri pa so najpomembnejši dejavniki tveganja?
Več kot 200 različnih dejavnikov tveganja poznamo. Dlje kot trajajo, več škode naredijo. Določene dejavnike, kot sta krvni tlak in sladkorna bolezen, lahko omejujemo. Na kajenje, debelost in telesno nedejavnost lahko vpliva le vsak sam. Na mnoge dejavnike pozameznik sam ne more vplivati, so pa zelo pomembni; tak je socialno-ekonomski stres. Ta dokazano bistveno vpliva na pojavnost srčno-žilnih bolezni. V Prekmurju in v Zasavju je denimo zbolevnost in umrljivost zaradi teh težav kar 50 % višja kot v osrednji Sloveniji. Na spol in starost pa seveda ne moremo vplivati.
Lahko z višanjem življenjske dobe torej pričakujemo naraščanje pojavnosti bolezni?
Pojavnosti zelo verjetno. Glede umrljivosti pa so srčno-žilne bolezni sicer v ženski populaciji še vedno najpogostejši vzrok smrti, pri moških pa so takoj za rakom. Učinkovitost zdravljenja je pri ženskah namreč slabša kot pri moških, ženske pa tudi kasneje prepoznajo bolezen. Pri ženskah so simptomi drugačni, manj izraziti, in jih zato praviloma prepoznajo pozneje, kar je za prognozo seveda slabše. Je pa res, da ženske v primerjavi z moškimi dosegajo višjo starost, s starostjo pa prihajajo bolezni, med drugimi tudi popuščanje srca. Ampak možnost za pojavnost bolezni v starosti lahko začnemo omejevati že v mladosti z zdravim načinom življenja, ki bistveno poveča verjetnost kakovostne starosti.
Torej bi moral biti bistven ukrep sprememba življenjskega sloga.
Že mladostnike in otroke bi morali usmerjati v zdravo življenje. Podatki za srednješolce so denimo obupni, le okoli 7 odstotkov petnajstletnic je nekoliko aktivnejših, vse več pa jih tudi kadi; mnogi strokovnjaki so mnenja, da je vzrok porasta kajenja med dekleti njihovo prepričanje, da bodo na tak način lažje uravnavale svojo telesno težo. Hkrati pa je dokazano, da sta redno gibanje in zdrava prehrana učinkovita preventivna ukrepa. Žal je evropska raziskava pokazala, da smo Slovenci sicer o tem izjemno dobro poučeni, naredimo pa bolj malo.
Boj s srčno-žilnimi boleznimi mora verjetno biti tek na dolge proge. Sprinti, kot so drastične shujševalne kure, so lahko še bolj škodljivi, kajne?
Vsi ekstremi so škodljivi, vedno si je treba zastaviti ambiciozne, a dosegljive cilje. Tudi za preventivo si je treba vzeti čas, slog življenja je treba spremeniti tako, da ga bo mogoče dolgoročno prenašati in ne bo v breme. Zdravo življenje ne pomeni popolnega odrekanja, ampak zmernost v kombinaciji s telesno aktivnostjo. Da bi dosegli pravi učinek, mora biti to življenjski slog in ne muha eno- ali dvomesečnica.
Na katere znake srčno-žilnih bolezni moramo torej biti najbolj pozorni?
Moramo se nekoliko opazovati. Običajno se najprej začnejo slabšati telesne zmogljivosti; bolniki opazijo, da naenkrat niso več sposobni opravljati aktivnosti, ki so bile prej običajne. Mnogi doživljajo bolečine v prsih ali nepravilnost utripa. Kadar spremembe odstopajo od običajnega in jih ne moremo povezati s kakšnim drugim že znanim obolenjem, je treba k zdravniku. Zaradi zapletov ali nepravočasnega ukrepanja lahko pride do invalidnosti in celo do smrti, posebno pri nenadnih dogodkih, kot je srčni zastoj. Pogost vzrok zanje je ateroskleroza. Srčna mišica namreč potrebuje hranila in kisik, ki jih dobi s krvjo. Če teh zaradi zoženja arterij ni dovolj, pride do težav. Če se žila zapre, lahko nastopi infarkt ali nenadna smrt.
Kako pomembna je torej mreža javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev?
Zelo, a še pomembnejše je, da ljudi izobrazimo o pristopu do bolnika. S temeljnimi postopki oživljanja je nujno pričeti takoj, po najbližji defibrilator pa mora nekdo drug. Pri oživljanju ne moremo narediti napake, napaka je, če nič ne naredimo! S tem, ko masiramo srce, pošiljamo kri po telesu in ne pride do poškodb možganov, katerih se najbolj bojimo. Po dveh ali treh minutah nedelovanja srca namreč že nastopijo posledice, po petih minutah je škoda na možganih že nepopravljiva.
Vse več pa je atrijske fibrilacije, imenujejo jo celo epidemija 21. stoletja. Zakaj je tako?
Ker se kot populacija staramo. V splošni populaciji okoli en odstotek ljudi doživlja utripanje srca, ki je povsem brez ritma, medtem ko ima po 80. letu atrijsko fibrilacijo kar 10 do 13 odstotkov ljudi. Količina krvi, ki jo srce ob atrijski fibrilaciji pošilja po telesu, je bistveno manjša, zato lahko predvsem pri starostnikih pride do srčnega popuščanja. Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo, a je uspešnost odvisna od vzroka zanjo. Lahko celo predvidevamo, pri kom se bo pojavila; v tem primeru preprečujemo zaplete, kot je embolija. Ob atrijski fibrilaciji je namreč večja možnost nastanka strdkov v preddvoru srca, ki lahko v organu, v katerega ga nato kri odnese, naredijo ogromno škode. Zato je toliko pomembneje, da pacienti pravi čas opravijo EKG, ki potrdi bolezen.
Pri tem je verjetno pomembna tudi vloga farmacevtov, ki v lekarnah med rednimi svetovanji ob meritvah krvnega tlaka, glukoze v krvi ipd. ozaveščajo o srčno-žilnih boleznih in svetujejo o zdravem življenjskem slogu?
Vsako spodbujanje je koristno. Farmacevti so v stiku z ljudmi, ki zaradi različnih razlogov do nas sploh ne pridejo. Zato je vloga farmacevtov izjemno pomembna, saj so vir strokovnih in relevantnih informacij, hkrati pa lahko tudi spodbudijo pacienta k obisku zdravnika.
Kako pomembne pa so aktivnosti, ki jih opravljate v Društvu za zdravje srca in ožilja?
Naš temeljni cilj je spodbujanje k zdravemu razmišljanju in življenju. Z meritvami, ki jih opravljamo, posameznikom le omogočamo, da izven zdravstvenih institucij opravijo meritve ter prejmejo pomenljive nasvete.
Kakšna je statistična napoved za pojavnost srčno-žilnih bolezni?
Mislim, da bo zbolevnost zaradi staranja prebivalstva težko upadla. Ker pa imamo kvalitetne metode zdravljena in posegov, mislim, da bo umrljivost upadla. S sodobnimi metodami pa lahko bistveno zmanjšamo tudi primere invalidnosti: hitra prepoznava in ukrepanje pomenita tudi boljšo prognozo in manj posledic.
Pomembno:
- Okoli 7000 litrov krvi na dan prečrpa zdrava srčna mišica. V enem letu prečrpa toliko krvi, kot bi je potrebovali za zapolnitev olimpijskega bazena, v povprečnem življenju pa ga prečrpa za prostornino Blejskega jezera.
- 2 ali 3 minute po srčnem infarktu možgani še niso poškodovani. Brez masaže srca je škoda po 5 minutah že trajna.
- Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri ženskah pogostejša kot pri moških.
- 10 do 13 % starostnikov nad 80. letom doživlja atrijsko fibrilacijo z nerednim utripom srca.
- Več kot 200 različnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni poznamo.
