Vitamin D je v maščobi topen vitamin in edini med vitamini, ki ga naše telo lahko pod vplivom sončnih žarkov sintetizira samo. V živilih rastlinskega izvora se nahaja kot ergokalciferol (vitamin D2), v živilih živalskega izvora pa kot holekalciferol (vitamin D3).
Vitamin D sodeluje v številnih biokemijskih procesih v organizmu, potrjene pa so naslednje zdravstvene trditve:
- prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja,
- prispeva k normalni ravni kalcija v krvi,
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti,
- prispeva k delovanju mišic,
- prispeva k ohranjanju zdravih zob,
- prispeva k delovanju imunskega sistema,
- ima vlogo pri delitvi celic.
PREPREČEVANJE RAHITISA
Dojenčki in majhni otroci so še posebej izpostavljeni tveganju pomanjkanja vitamina D, saj jih poleti zaščitimo pred sončnimi žarki. Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroča rahitis, zato dobijo vsi dojenčki, običajno že ob odpustu iz porodnišnice, predpisane kapljice z vitaminom D v odmerku 400 IE (10 µg) dnevno. Pozorni moramo biti, da dodajamo vitamin D v predpisanih odmerkih in priporočenega dnevnega vnosa ne prekoračimo. Odmerek vitamina D je enak za dojenčke, ki so dojeni, in dojenčke, ki se hranijo z adaptiranimi mlečnimi formulami.
POTREBE SE SPREMINJAJO Z LETNIMI ČASI
Ker se vitamin D lahko tvori tudi v človeškem telesu, se potrebe po dodatnem vnosu spreminjajo z letnim časom ter glede na izpostavljenost sončni svetlobi. Priporočeni dnevni odmerki (PDV) vitamina D za posamezne starostne skupine po priporočilih nemškega prehranskega združenja DACH so prikazani v tabeli in veljajo v primeru, če telo zaradi različnih vzrokov vitamina D ne tvori (vir NIJZ):
Vitamin D dodajamo pri otrocih in nedonošenčkih za preprečevanje rahitisa in za preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri malabsorpciji. Dodajamo ga tudi, ko izpostavljanje sončni svetlobi ni možno, npr. pozimi, ter kot dodatek k prehrani ob dokazanem pomanjkanju. Zdravila z vitaminom D se uporabljajo za zdravljenje določenih bolezni, npr. hiperparatiroidizma in ledvične osteodistrofije kot tudi za preprečevanje rahitisa pri otrocih in osteoporoze pri odraslih.
Vitamin D si lahko odrasli zagotovimo z redno zmerno izpostavljenostjo soncu. V Sloveniji lahko dnevno potrebe po vitaminu D med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljeni obraz in roke.
Dopolnjevanje prehrane z vitaminom D je priporočljivo za bolj tvegane populacijske skupine, kot so npr. kronični bolniki, ki so vezani na notranje bivalne pogoje, ali bolnike, ki se morajo izogibati sončni svetlobi, in za temnopolte posameznike.
Za nosečnice in doječe matere velja podobno kot za splošno populacijo, da se jemanja večjih odmerkov vitamina D, kot je priporočeni dnevni vnos, ne svetuje. Ob prepoznanem pomanjkanju vitamina D lahko zdravnik predpiše zdravljenje z zdravili, ki vsebujejo vitamin D.
NE PRETIRAVAJMO Z VNOSOM, ČE NI DODATNE POTREBE
Prekomerni vnos vitamina D ni možen s prekomerno izpostavljenostjo soncu, možen pa je z vnosom zdravil in prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D. Zato je treba vedno upoštevati skupni dnevni vnos vitamina D iz vseh prehranskih virov – hrana, obogatena živila, zdravila ter prehranska dopolnila.