Sonce ima na naše počutje blagodejen učinek in nepogrešljivo vlogo pri tvorbi pomembnih snovi za naše telo, ima pa ta bleščeča krogla tudi svojo temno plat, ki s spremembami okolja postaja vse bolj vredna razmisleka in pravilnega ravnanja.
Poletje je tu in z njim tudi lepo sončno vreme, ki nas vabi na prosto. Sonce pozitivno vpliva na naše počutje in pomaga pri tvorbi vitamina D, vendar pa moramo paziti na njegove negativne učinke, ki so posledica predolgega ter nepravilnega izpostavljanja. To so opekline, alergijske reakcije, fotostaranje, benigne kožne pigmentne lezije in kožni rak. Zato je priporočljivo, da se pred soncem zaščitimo in poskrbimo, da imamo na voljo dovolj tekočine, da preprečimo dehidracijo.
Pravilo treh stebrov zaščite pred soncem:
- Prvi steber: Izogibanje soncu v času njegove največje moči. V času med 10. in 16. uro je sevanje sonca najmočnejše. Zato v tem času poiščemo senco in omejimo aktivnosti na prostem. Pozorni moramo biti tudi na odboj sonca. Sonce nas lahko opeče tudi v senci zaradi odboja UV-žarkov od tal ali vode.
- Drugi steber: Zaščita kože z oblačili in pokrivali. Najboljša so ohlapna, neprosojna oblačila z daljšimi rokavi in hlačnicami, zaprtim dekoltejem in višjim ovratnikom ter širokokrajni klobuki ali pokrivala z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju. Seveda ne smemo pozabiti niti na oči. Zaščitimo jih s sončnimi očali, ki imajo potrdilo o zaščitni sposobnosti pred UVAin UVB-žarki.
- Tretji steber: Uporaba krem z zaščitnim faktorjem. Vedno uporabljamo sredstva, ki zagotavljajo zaščito pred UVA- in UVBsevanjem. Zaščitni faktor naj bo vsaj 30 ali več. Namažemo odkrite predele vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu in nato vsake dve uri ali prej, če se spotimo ali kopamo. Nanos naj bo zadosten. Uporabimo pravilo dveh prstov. Vsak del telesa, izpostavljen soncu, namažemo s kremo, ki si jo nanesemo na dva prsta. To so: glava in vrat; leva roka; desna roka; prsni koš; trebuh; zgornji del hrbta; spodnji del hrbta; levo stegno; desno stegno; leva golen; desna golen.
Še posebej pozorni moramo biti pri otrocih. Dojenčkov in otrok do prvega leta starosti ne izpostavljamo sončnim žarkom. Pri dojenčkih do 6. meseca starosti tudi ni priporočljivo uporabljati kemičnih zaščitnih sredstev.
Kako izberemo ustrezen zaščitni pripravek?
- Na voljo imamo pripravke z mineralnimi ali kemičnimi filtri.
- Na izbiro imamo: mleko, losjone, gele, olja, vodoodporne pripravke, stike, razpršila ... Vsak bo zase našel najprimernejšega oziroma tistega, ki mu odgovarja.
- Zaščitni pripravek izberemo glede na ogroženost pred sončnimi žarki in glede na tip kože.
- V primeru mastne kože in aken uporabljamo hidrogele in fluide, ki ne mastijo kože ter ne zapirajo por.
- Za lase so primerna razpršila, geli in voski z UV-zaščito.
- Pri vodnih športih poskrbimo za najvišjo vodoodporno zaščito.
- Brazgotine in znamenja namažemo z najvišjim razpoložljivim faktorjem.
Kaj pa, če nas kljub pazljivosti vseeno opeče sonce?
Ko opazimo opeklino, se takoj umaknemo v senco, v naslednjih dneh pa se nujno izogibamo soncu. Sončne opekline, ki se kažejo z blažjo rdečico in blagim pekočim občutkom, pokrijemo z mrzlim obkladkom, kožo pa namažemo s hladilnim gelom. Najbolje je uporabiti gele, ki vsebujejo aloje vero, dekspantenol in mentol, ki kožo pomirijo, navlažijo ter ohladijo in pospešijo proces obnove.
Poskrbeti moramo, da telo dobi dovolj tekočine in hranilnih snovi za celjenje ter obnovo poškodovane kože. Piti moramo veliko vode in uživati sadje, ki vsebuje velik delež vode. Jejmo uravnoteženo prehrano, ki koži zagotavlja vse hranilne snovi, ki so potrebne za njeno celjenje in obnavljanje.
Možni so tudi resni zapleti
V primerih, ko se pojavijo bolj resni znaki, to so telesna temperatura nad 38,5 °C, mrzlica, močne bolečine, mehurji, ki presegajo 20 % kože na telesu, ter znaki dehidracije (suha usta, žeja, zmanjšano uriniranje, utrujenost, omotica), pa je nujen obisk pri zdravniku.
