Viri vitamina A živalskega izvora so ribe in meso, predvsem jetra, pa tudi mleko in jajca. Preskrba z vitaminom A poteka tudi preko karotenov iz sadja in zelenjave, predvsem betakarotena (provitamin A), ki se pretvori v aktivno obliko vitamina A. Telo zaloge vitamina A skladišči v jetrih, zato do pomanjkanja v razvitem svetu pri odraslih skoraj ne prihaja.
Ob uživanju uravnotežene prehrane zdrav odrasli posameznik ne potrebuje dodatkov vitamina A ali provitamina A v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil. Z rednim vnosom predvsem svežega in surovega sadja ter zelenjave, ki vsebujeta veliko betakarotenov, kot so korenje, brokoli, melone, buče itd., ki se v telesu pretvorijo v aktivno obliko vitamina A, zadostimo potrebam.
Priporočeni dnevni vnos aktivne oblike vitamina A je 900–1500 μg (3000–5000 IE), višji odmerki so hepatotoksični, povzročajo slabost, bruhanje, motnje vida, spremembe las in kože ter so teratogeni.
Previdnost pri hkratnem jemanju pripravkov z vitaminom A in drugih zdravil
Pred jemanjem pripravkov z vitaminom A ob sočasni terapiji z drugimi zdravili se posvetujte z magistrom farmacije v lekarni:
- Pripravkov z vitaminom A, tudi v kombinacijah z drugimi vitamini v multivitaminskih pripravkih, naj ne jemljejo osebe, ki se zdravijo npr. z izotretinoinom zaradi aken, ker se lahko pojavi hipervitaminoza A.
- Privzem vitamina A iz prebavil je moten ob uporabi zdravil, ki zmanjšajo absorpcijo zaužitih maščob, npr. za namen uravnavanja telesne teže. Takšno zdravilo vsebuje učinkovino orlistat.
- Vitamin A lahko pri bolnikih, ki se zdravijo z zdravili za redčenje krvi iz skupine antagonistov vitamina K, kot je varfarin, poveča tveganje za krvavitve.
Kaj so karoteni?
Karoteni so rastlinska barvila, med katere spadajo alfakaroten, betakaroten ter gamakaroten, in imajo antioksidativno delovanje. Čeprav priporočeni dnevni odmerki niso določeni, odmerki betakarotena, ki so višji od 33000 IE (19,8 mg), povečajo tveganje za nastanek pljučnega raka med kadilci in bolniki npr. z azbestozo, povzročijo rumeno kožo, drisko in bolečine v sklepih.
Nižji odmerki betakarotena se v prehranskih dopolnilih uporabljajo z namenom priprave kože na izpostavljenost soncu. Večji del betakarotena se naloži v zgornjo plast kože, ki se obarva, kar jo varuje pred škodljivimi sončnimi žarki. Še bolje pa je, če vključimo v tem času v vsakodnevno prehrano več svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje betakaroten.
Pomembno
Vitaminski in multivitaminski pripravki organizmu ne morejo nuditi vseh za zdravje pomembnih hranil. So pa dodatki vitaminov v obliki zdravil in prehranskih dopolnil lahko koristni pri tistih posameznikih, kjer lahko pride do pomanjkanja zaradi premajhnega vnosa kot posledice nesposobnosti privzema iz prebavil ali povečane porabe: to so npr. dojenčki, nosečnice, bolniki s cistično fibrozo itd.
