Imunski sistem nas varuje pred okužbami, saj je sposoben zaznati in izločiti različne patogene organizme, kot so bakterije, virusi, glivice in paraziti, pa tudi rakave celice.
Prirojeni imunski sistem
Imunski sistem je lahko prirojen ali pridobljen. Prirojeni imunski sistem je nespecifičen in hiter, saj se lahko na okužbe odzove že v nekaj urah. Sestavljajo ga različne bele krvne celice oz. levkociti, kot so nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci, monociti, mastociti, makrofagi in drugi. Te celice so se sposobne odzvati na vdor tujkov iz okolja, tako da jih prepoznajo, uničijo in sprožijo odgovor, s katerim zavarujejo organizem. Prirojeni imunski sistem je vedno aktiven, pridobljeni pa se aktivira po potrebi. Zato je prirojeni imunski sistem še posebej pomemben, saj je odgovoren za aktivacijo pridobljenega imunskega sistema.
Pridobljeni imunski sistem
Pridobljeni imunski sistem je počasnejši od prirojenega, saj navadno potrebuje nekaj dni, da sproži odgovor na okužbo, vendar je za razliko od prirojenega imunskegasistema njegov odgovor zelo specifičen in močnejši. Odgovor prirojenega imunskega sistema je navadno dolg nekaj dni, odgovor pridobljenega imunskega sistema pa traja bistveno dlje. Pridobljeni imunski sistem je odgovoren za imunski spomin, ki lahko celo leta zagotavlja zaščito pred specifičnimi okužbami. Pridobljeni imunski sistem sestavljajo predvsem limfociti, ki jih prav tako uvrščamo v skupino levkocitov.
Vloga kože in prebavil v imunskem sistemu
Pomemben del imunskega sistema sta tudi koža in prebavni trakt. Ključne celice v koži, ki prispevajo k delovanju imunskega sistema, so epidermalne dendritične celice in keratinociti. Keratinociti delujejo kot del prirojenega imunskega sistema, dendritične celice pa so del prirojenega in pridobljenega imunskega sistema. Ena od nalog želodčne kisline je zaščita pred okužbami, saj številne bakterije in virusi ne morejo preživeti pri kisli pH-vrednosti. Čeprav je črevesni epitelij sestavljen samo iz enega sloja celic, zagotavlja pomembno obrambo pred mikroorganizmi. Epitelijske celice so prekrite s sluzjo, ki jih dodatno ščiti pred bakterijami. Poleg tega pa nekatere celice epitelija izločajo peptide z antimikrobnim delovanjem. Epitelij prav tako sodeluje pri zaznavanju mikroorganizmov in obveščanju drugih imunskih celic s sproščanjem signalnih vnetnih molekul, kar omogoča aktiviranje drugih delov imunskega sistema.