Vsi se radi nastavljamo prijetnim, toplim sončnim žarkom, ki pozitivno vplivajo na naše razpoloženje in pomagajo pri tvorbi vitamina D, vendar se moramo zavedati, da pretirano izpostavljanje soncu lahko naredi več škode kot koristi, saj pospešuje staranje kože in povzroča sončne opekline ter različne oblike kožnega raka.
Sončni žarki so energija v obliki elektromagnetnega valovanja, ki jo delimo na infrardečo, vidno in UV-svetlobo. Ločimo UVA-sevanje (320–400 nm), ki povzroča rjavo pigmentacijo kože in lahko pospeši nastanek malignega melanoma, UVB-sevanje (280–320 nm), ki povzroča akutne sončne opekline, kronične okvare in različne premaligne spremembe, ter UVC-sevanje (pod 280 nm). Žarki UVA (A kot »ageing« ali staranje) so prisotni ves dan, tudi v oblačnem vremenu, lahko prehajajo skozi steklo in prodrejo v globje plasti kože. Ker spodbudijo sintezo melanina v koži, povzročajo porjavitev, odgovorni so za nastanek reaktivnih kisikovih spojin ter oksidativnega stresa v koži in zavirajo imunski sistem. Škodljivi učinki povzročajo poškodbe kolagena in elastina, kar vodi v prezgodnje staranje kože. Žarki UVB (B kot »burn« ali opeklina) so najmočnejši opoldne, prodirajo manj globoko, vplivajo pa zlasti na povrhnjico in povzročajo opekline ter preobčutljivostne reakcije.
Količina UV-žarkov, ki pridejo v stik s kožo, je odvisna od letnega časa, dela dneva, nadmorske višine in zemljepisne širine. UVžarki so nevarni zlasti ob UV-indeksu 3 ali več, občutljivost na sonce pa je odvisna tudi od tipa kože. Najobčutljivejša je otroška koža, ki jo sonce opeče že v manj kot 5 minutah. Sledi ji tip 1 – izjemno svetla, občutljiva koža s številnimi sončnimi pegami, ki ima od 5 do 10 minut lastne zaščite in je zelo dovzetna za sončne opekline. Tip 2 – zelo občutljiva, svetla koža, nagnjena k sončnim pegam, z 10- do 20-minutno lastno zaščito. Tip 3 – normalno občutljiva koža, rahlo obarvana, z 20- do 30-minutno lastno zaščito, redko opečena, ter tip 4 – manj občutljiva, temna koža z 30- do 40-minutno lastno zaščito.
POŠKODBE KOŽE ZARADI UV-ŽARKOV
Škodljive učinke UV-žarkov delimo na zgodnje (rdečina, opeklina, fotodermatoze) in pozne (fotostaranje, kožni rak). Kar 80 % sprememb na koži je posledica prekomernega izpostavljanja UV-žarkom. Poznamo tri vrste obrambnih mehanizmov: primarni preprečijo nastajanje radikalov, sekundarni jih nevtralizirajo, terciarni pa popravljajo poškodbe. Poleg telesu lastnih obrambnih mehanizmov so pomembni tudi antioksidanti, ki jih vnesemo s pravilno prehrano (vitamini B, C, E, ubikinon ...).
Najpogostejše okvare kože zaradi UVsevanja so sončne opekline, ki jih večinoma povzročajo UVB-žarki in nastanejo po intenzivnejšem sončenju. Spremembe opazimo 2 do 6 ur po sončenju in so najmočneje izražene v 24 urah. Koža je pordela, srbi, peče, vidni so mehurčki. Kadar se pojavijo hujše težave, kot so telesna temperatura nad 38,5 °C, mrzlica, bolečine, mehurji, ki obsegajo več kot 20 % kože, ter znaki dehidracije (suha usta, žeja, zmanjšano uriniranje, utrujenost, omotica), pa je nujen obisk pri zdravniku. Pri sončnih opeklinah sta najpomembnejša hlajenje kože, ki ublaži bolečino, ter nanos vlažilnih pripravkov, ki vsebujejo pantenol, alojo, hialuronsko kislino in termalno vodo, ki kožo pomirijo, navlažijo ter hladijo.
Polimorfna fotodermatoza je pogosta oblika alergije na sonce, ki se pojavi nekaj ur po izpostavljenosti kot drobne bunčice in po nekaj dneh izgine.
Sončna urtikarija je redkejša oblika, ki se pokaže v obliki izpuščaja in izgine že po eni uri.
Acne Mallorca se pojavijo kot posledica kombinacije pretiranega sončenja in določenih sestavin v kozmetičnih izdelkih za zaščito pred soncem.
Fototoksične in fotoalergijske reakcije se lahko pojavijo zaradi stika z določenimi rastlinami (npr. šenjanževka, peteršilj, zelena, bergamotka, limeta, idr.), kemikalijami in zdravili (nekateri antibiotiki, zdravila za zdravljenje aken – retinoidi), ki pod vplivom UV-svetlobe povzročijo kožno reakcijo. Prav zato bodimo posebej previdni pri nanašanju parfumov in dražečih snovi v negovalnih izdelkih (npr. eterična olja, rastlinski izvlečki) v poletnem času.
Hiperpigmentacije nastanejo zaradi povečane tvorbe kožnega pigmenta melanina, ki nastaja v melanocitih. Melanin določa barvo kože, las, dlak in oči ter kožo varuje pred UV-žarki. So zelo pogosta težava, zlasti pri svetlopoltih, in se kažejo kot neenakomerni svetlo do temno rjavi madeži na soncu izpostavljenih predelih kože. Najpogostejše hiperpigmentacije so sončne pege ali efelide, lentigi, melazme.
PRAVILNA UPORABA NEGOVALNIH IZDELKOV Z UV-ZAŠČITO
Čeprav sončna svetloba omogoča življenje, ima pretirano izpostavljanje lahko škodljive učinke, ki jih lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi, zaščitnimi mehanizmi v koži (nepoškodovana rožena plast kože, ki odbije velik del svetlobe, melanin) in s kozmetičnimi izdelki z UV-zaščito. Izdelki lahko vsebujejo kemične ali organske filtre (npr. benzofenoni, cinamati, homometilni salicilati). Obstajajo kemični filtri, ki dosežejo učinek že na površini kože in so neopazni. Ker vsak od njih varuje do določenega razpona valovne dolžine, je najboljša kombinacija različnih kemičnih filtrov, ki morajo biti stabilni na svetlobi in vročini. Pri preobčutljivih osebah lahko povzročijo alergijsko reakcijo.
Pripravki, ki vsebujejo mineralne ali anorganske filtre (titanov dioksid, cinkov oksid), pa ustvarijo mehansko zaščito in odbijajo žarke. Na koži so vidni kot bela plast. Ker uporaba izdelkov, ki vsebujejo samo mineralne filtre, ne nudi dovolj zaščite pred soncem, se priporočajo osebam z netolerantno in k alergijam nagnjeno kožo ter tistim, ki ne prenesejo ali ne želijo kemičnih filtrov.
Na ovojnini je naveden SPF (Sun Protection Factor), ki označuje, za koliko časa se podaljša zaščita kože. Primer: Zaščitni faktor 50 pri lastni zaščiti 5 minut pomeni 250 minut zaščite kože ob pravilni uporabi izdelka. Je merilo za zaščito kože pred UVB-žarki.
Izdelki za zaščito pred soncem imajo štiri ravni zaščite, in sicer nizko – faktor 6 do 10, srednjo – 15 do 25, visoko – 30 do 50 in zelo visoko – 50+. Zaščitni faktor 15 zadrži okoli 93 % vseh UVB-žarkov, faktor 30 97 % in faktor 50 98 %. Krema nas mora varovati pred UVA- in UVB-žarki. Evropsko priporočilo je, da je razmerje zaščite pred UVA- in UVB-žarki manjše ali enako 3. To pomeni, da oznaka SPF30 nudi zaščito pred UVA-žarki vsaj s faktorjem 10.
Priporoča se zaščitni faktor 30, pri svetlopoltih pa 50. Vendar noben izdelek pred UV-žarki ne varuje brez pravilne in redne uporabe. Izdelek je treba nanesti vsaj 20 minut pred izpostavljanjem UV-svetlobi, obnavljati zaščito na 2 uri ali pogosteje, če se kopamo ali potimo, in ga uporabiti v dovolj veliki količini (35 ml za celo telo). Uporabimo pravilo dveh prstov za vsak del telesa.
Kozmetični izdelki so na voljo v različnih oblikah (mleko, losjon, gel, olje, stik, razpršilo). Zaščitni pripravek izberemo glede na tip in stanje kože, intenzivnost sonca in čas, ki ga preživimo na prostem. Sonce je najmočnejše v poletnih mesecih, v višjih nadmorskih legah in bližje ekvatorju. Če je vaša koža mastna ali aknasta, uporabljajte hidrogele ali fluide, ki kože ne mastijo, pri vodnih športih poskrbite za najvišjo vodoodporno zaščito, brazgotine in znamenja pa vedno zelo skrbno namažite z najvišjim faktorjem. Če jemljete zdravila, ki povečajo občutljivost kože na sonce, ali če ste nedavno imeli laserski poseg ali kemični piling, se soncu čim bolj izogibajte in uporabljajte visok zaščitni faktor. Tudi za zaščito las lahko uporabljate razpršila, gele ali voske z UV-zaščito.
NEGA DOJENČKOV IN OTROK
Še posebej pozorni moramo biti pri dojenčkih in majhnih otrocih, saj je njihova koža tanjša, prepustnejša, aktivnost žlez lojnic in znojnic pa je manjša in termoregulacija slabša. Koža je zato manj zaščitena pred vplivi okolja, dovzetnejša za draženje in veliko občutljivejša za UV-žarke. Ker se otroci več gibljejo zunaj in je tvorba melanina manjša, posledično dobijo višje odmerke UV-žarkov. Zato velja splošno pravilo, da dojenčkov do enega leta starosti ne smemo izpostavljati neposrednemu soncu, pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, pa zaščitnih faktorjev praviloma sploh ne bi smeli uporabljati. Bistvena je uporaba zaščitnih oblačil, pokrival in sončnih očal, še zlasti, če je otrok v vodi. V otroških pripravkih so najpogostejši anorganski filtri, izdelke za zaščito pred soncem je treba nanesti pol ure pred odhodom na sonce in v dovolj veliki količini ter zaščito ponavljati vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali otiranju z brisačo.
Zavedati se moramo, da sončni žarki niso škodljivi le poleti, ampak vse leto, ko gremo po vsakdanjih opravkih, na vrt, na kavo v mesto, na rekreacijo in tudi, ko je oblačno. Priporočljivi so izogibanje soncu med deseto in šestnajsto uro, daljši rokavi, svetlejša in ohlapnejša oblačila, obleka z UV-zaščito ter uporaba zaščitnih pokrival in sončnih očal.
DODATNA NEGA KOŽE
Zelo pomembna je pravilna nega kože, ki vključuje čiščenje kože, uporabo dnevne in nočne kreme, seruma in kreme z zaščitnim faktorjem, ki je prilagojena letnemu času in tipu vaše kože, pa tudi uporabo dodatnih izdelkov za zmanjšanje pigmentnih lis, ki običajno vsebujejo vitamin C, retinol, salicilno kislino, glikolno kislino, citronsko kislino in thiamidol. Poleti bogatejše kreme nadomestite z vlažilnimi kremami, ki vsebujejo glicerol, hialuronsko kislino, pantenol, alojo in zagotavljajo ustrezno vlažnost kože, zmanjšajo izhlapevanje vlage in kožo pomirijo. Vsak večer po izpostavljanju soncu uporabite še negovalne izdelke, npr. s kakavovim, karitejevim in mangovim maslom, ki zadržijo vlago v koži ter pospešijo proces njene obnove.
Kronološkega staranja žal ne moremo preprečiti, lahko pa vsaj malo vplivamo na staranje, ki ga povzročajo zunanji dejavniki. Antioksidanti lahko preprečijo škodljive učinke prostih radikalov, zato je dobro uživati hrano, bogato z antioksidanti (zelena listnata zelenjava, jagode, borovnice, češnje, grozdje, jagodičevje, marelice, korenje, paprika, paradižnik, stročnice, oreški, oljčno olje, omega 3, zeleni čaj, avokado, vitamini A, C, E in selen). Pa ne pozabite na nadomeščanje izgubljene tekočine med rekreacijo na prostem in na pitje vode.
