Neprekinjeno dolgotrajno sedenje skozi daljše časovno obdobje predstavlja tveganje na naše zdravje. Med sedenjem porabimo manj energije kot med gibanjem, kar posledično zmanjša metabolizem. Tako se sčasoma poveča tveganje za razvoj debelosti in s tem povezanih težav, kot so povišan krvni tlak, povišana krvna glukoza in holesterol oz. skupek težav, ki ga imenujemo metabolni sindrom. Pretežno sedeče življenje skozi daljše časovno obdobje predstavlja tveganje za zdravje, ne glede na to, ali sedimo v službi ali doma pred televizijo.
Telesna aktivnost pomaga izničiti negativne posledice sedenja
Posledice dolgotrajnega sedenja lahko zmanjšamo z določenimi ukrepi. Študije so pokazale, da že dvominutna lažja telesna aktivnost, npr. hoja vsakih 30–60 minut pomaga odpraviti negativne posledice sedenja in ugodno vpliva na krvno glukozo ter holesterol. Več krajših prekinitev je pokazalo bolj ugoden vpliv na zdravje kot manj daljših prekinitev, npr. 15 minut na štiri ure. Svetuje se, da med daljšim sedečim delom, npr. za računalnikom, vstanete in se sprehodite ter razgibate. Negativne posledice sedenja lahko delno izničimo z redno telesno aktivnostjo. Na splošno se za ohranjanje zdravja svetuje 150 minut zmerne ali 75 minut intenzivne telesne aktivnosti na teden. Za dodatne pozitivne učinke za zdravje pa se svetuje 300 minut zmerne ali 150 minut intenzivne telesne aktivnosti na teden. Študija je pokazala, da ljudje, ki opravljajo sedeča dela, npr. šoferji, potrebujejo več telesne aktivnosti. 60–75 minut zmerne telesne aktivnosti na dan pomaga zmanjšati tveganja, ki so povezana s čezmernim sedenjem. Med zmerno telesno dejavnost štejemo hitro hojo, kolesarjenje in košarko, med intenzivno telesno dejavnost pa tek, plavanje ter nogomet. Poleg tega pa je treba tudi dvakrat tedensko izvajati vaje za povečanje mišične mase, npr. vaje z utežmi ali z lastno težo.
Če že moramo veliko sedeti, počnimo to pravilno
Pri sedečem delu moramo upoštevati tudi nasvete za pravilno sedenje, saj se bomo tako izognili bolečinam v hrbtenici in vratu. Sedimo tako, da so stopala ves čas na tleh. Prekrižane noge onemogočajo pravilen položaj hrbta in zmanjšajo prekrvavljenost ven na nogah. Spodnji del hrbta naj bo med sedenjem vedno podprt, saj bo to zmanjšalo obremenitev hrbtenice in s tem bolečine. Višina stola naj bo taka, da so zapestja in podlahtnica vedno vzporedna s tlemi. Zaslon naj bo odmaknjen vsaj 40 cm, zgornji rob zaslona pa naj bo nastavljen nekoliko nad višino oči.
Priporočene telesne aktivnosti:
- hitra hoja
- košarka
- plavanje
- tek
- nogomet
- kolesarjenje
