Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Vsebujejo okoli 100 milijard živčnih celic. Njihovi glavni funkciji sta proženje in prevajanje živčnih impulzov. Čeprav možgani predstavljajo le 2 % človekove teže, porabijo kar 20 % vsega kisika. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov. So središče za govor, mišljenje, čustva in nadzor premikanja.
Možgani dobijo energijo iz hrane, pijače in kisika, ki ga vdihamo. Možgani potrebujejo pravo vrsto hrane. Pomembno je tudi, kdaj jemo, koliko in kako pogosto. Za delovanje možganov je potrebna energija, ki jo dobimo iz ogljikovih hidratov, to je glukoze. Iz sestavljenih ogljikovih hidratov dobimo zmerno raven glukoze. Ob uživanju sladkarij in enostavnih sladkorjev pa nivo glukoze v krvi hitro naraste, zaradi česar nastane hiperglikemija. Možgani se na to odzovejo tako, da spodbudijo trebušno slinavko, da izloči hormon inzulin, ki zniža nivo glukoze v krvi. Nastane hipoglikemija, kar se kaže kot utrujenost, izčrpanost, brezvoljnost, nasilnost in depresivnost.
Beljakovine oziroma njihovi osnovni gradniki aminokisline so potrebni za izdelavo živčnih prenašalcev.
Tudi maščobe so zelo pomembne za možgane. 60 % možganov je sestavljenih iz maščob. Za hitrejši prenos informacij in za boljše učenje so potrebne nenasičene maščobne kisline – omega-3 in omega-6. Sodelujejo pri proizvajanju energije in transportu kisika po telesu, pomembne so za nastajanje hemoglobina, pospešujejo presnovo, krepijo imunski sistem, blažijo ter zavirajo vnetja, znižujejo krvni tlak, koristijo pri srčno-žilnih obolenjih, zmanjšujejo potrebo po inzulinu in pomagajo pri depresiji. Pomembno je ustrezno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, saj prevelik vnos omega-6 maščobnih kislin, zaradi pospeševanja nastajanja škodljivih hormonov, škoduje telesu. Priporočeno razmerje je 1 : 2 do 1 : 3, za sodobno prehrano pa velja, da je to razmerje močno pomaknjeno na stran omega-6 maščobnih kislin in znaša 1 : 30. Zato se predvsem priporoča dodajanje omega-3 maščobnih kislin.
Za dobro delovanje možganov so potrebni tudi vitamini in minerali, in sicer vitamini skupine B, vitamina C in E ter minerali magnezij, cink, železo in kalcij.
Jesti moramo raznoliko hrano, sveže sadje in zelenjavo, predvsem pa moramo veliko piti. Odrasli bi morali popiti 1–1,5 l tekočine na dan.
Katera hrana je priporočljiva za naše možgane?
Za boljši spomin se priporočajo:
- ribe, ki so vir omega-3 maščobnih kislin, mednje sodijo losos, skuša in tun,
- brokoli, ki vsebuje veliko vitamina C in K, holina ter vlaknin,
- borovnice, ki so bogate z antioksidanti (flavonoidi), vsebujejo tudi veliko vitamina C in K ter veliko vlaknin.
Za lažje učenje se priporočajo:
- borovnice,
- zelenolistna zelenjava, ki vsebuje vitamina A in K ter folno kislino, je bogata z vlakninami in antioksidanti. Sem sodi špinača.
Za koncentracijo se priporočajo:
- orehi, ki imajo visoko vsebnost antioksidantov, vitaminov in mineralov.
Za zadovoljstvo se priporoča:
- čokolada, ki spodbuja hormon serotonin – „hormon sreče“.
Za boljše mišljenje se priporočata:
- avokado, ki vsebuje vitamine B, C, E in K,
- kurkuma.
Za zaščito možganov pred nevrodegenerativnimi spremembami (Alzheimerjeva bolezen) se priporoča:
- rožmarin.
Telesna dejavnost – vadba
Danes je znanih veliko pozitivnih učinkov vadbe na naše telo. Prav tako ima telesna vadba pozitivne učinke tudi na naše možgane. Poveča se oskrba s kisikom, boljša sta zbranost in spomin. Vadba prispeva tudi k boljšemu splošnemu počutju, zmanjševanju stresa, spodbuja dobro duševno zdravje in povečuje kakovost življenja. Za pozitivne učinke telesne dejavnosti zadostuje zmerno gibanje. Vsem dostopna oblika gibanja je redna hoja 2–4 kilometre, vsaj 30 minut 5-krat na teden. Prav tako lahko za krepitev možganov najdemo določene tehnike za boljši spomin – branje, reševanje križank, igranje inštrumenta. Pri začetnih blagih težavah s spominom in koncentracijo si lahko pomagamo z zdravilno rastlino ginko.
