Pasivno kajenje je vdihavanje in izpostavljenost tobačnemu dimu iz goreče cigarete, ki ga izdihuje kadilec v zaprtem prostoru.
Leto 1986 predstavlja mejnik v odnosu do izpostavljenosti cigaretnemu dimu iz okolice, saj so dokazali povezavo med pasivnim kajenjem in povečano nevarnostjo za nastanek številnih bolezni pri nekadilcih. Nekadilec je deležen 80 % sestavin, ki jih vsebuje cigaretni dim, vemo pa, da vsebuje dim več tisoč zdravju škodljivih snovi. V Sloveniji je 11. 3. 2017 začel veljati zakon, ki v naš pravni red prinaša Direktivo 2014/40/EU, ki med drugim ureja tudi ukrepe k zmanjšanju izpostavljenosti tobačnemu dimu. Od leta 1997 je prepovedano kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih, še vedno pa je bilo leta 2016 pasivnemu kajenju izpostavljenih skoraj 304.000 prebivalcev.
Kadilec vdahne, filtrira v pljuča in izdahne glavni tok dima v okolje, stranski dim pa je aerosol, ki se kadi iz prižgane cigarete neposredno v zrak. Oba dima sestavljajo podobne sestavine v plinasti in trdni obliki, mogoče je najti rakotvorne snovi, ogljikov monoksid, dušikov oksid, ki pospešuje razvoj emfizema pljuč, nikotin, katran, dražila ... Tobačnemu dimu iz okolja so najpogosteje izpostavljene osebe, ki živijo s kadilci in otroci, katerih starši kadijo. Če smo krajši čas izpostavljeni tobačnemu dimu, najprej zaznamo vzdraženost oči, nosu in grla, glavobol in slabost, dolgotrajna izpostavljenost pa ima resne in nevarne posledice za zdravje. Najpogosteje so nekadilci izpostavljeni pasivnemu kajenju v domačem okolju. Če so to dojenčki, otroci, nosečnice, bolni ljudje, je tveganje za njihovo zdravje še toliko večje.
Otroci imajo manjša pljuča in slabše razvit imunski sistem, zato zaradi izpostavljenosti pasivnemu kajenju pogosteje zbolevajo za astmo, bronhitisom, pljučnico, akutnimi ali kroničnimi vnetji srednjega ušesa, pogosteje kašljajo, imajo vrtoglavico in glavobol, posebno v prvih letih življenja. Če so matere med nosečnostjo kadile, je večja možnost, da rodijo otroke z zmanjšano porodno težo. Za tretjino več je tudi primerov nenadne smrti dojenčka. Ocenjujejo, da kajenje med nosečnostjo upočasni otrokov telesni in intelektualni razvoj. Kajenje staršev v neposredni bližini otrok povečuje tveganje za nastanek raka pri otrocih.
Pri odraslih so najprej dokazali povezavo med pasivnim kajenjem in povečano verjetnostjo za nastanek pljučnega raka pri partnerju kadilca. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu so posledice za zdravje nekadilcev podobne škodljivim učinkom kajenja, povečana je možnost srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni, poslabšanje astme ali nastanek nove, pogostejši je rak dojk pri ženskah, mlajših od 50 let, večja je možnost za nastanek raka pljuč, žrela, ustne votline in nosnih sinusov, urološke in ginekološke težave, osteoporozo, razjedo želodca in dvanajsternika.
Omejevanje škode
Doma lahko zmanjšamo izpostavljenost tobačnemu dimu tako, da kadimo zunaj bivalnih prostorov ali vsaj ob odprtem oknu, predvsem pa, da nikoli ne kadimo v bližini dojenčkov, otrok, nosečnic in bolnih oseb. Kadilci, premislite znova, bolezni zaradi tobaka so najlažje prepričljiv vzrok smrti, recite cigareti STOP!
