Atopijski dermatitis je srbeča vnetna sprememba kože, ki je v razvitih delih sveta in tudi pri nas vedno pogostejša kronična bolezen. Natančnega mehanizma nastanka atopijskega dermatitisa še ne poznamo, verjetno pa gre za zapleten preplet različnih dednih in okoljskih dejavnikov.
Gre za spremembe v prirojenem in pridobljenem imunskem odzivu ter spremembe zaščitne funkcije kože. Atopija je močan dejavnik tveganja tudi za preostale alergijske bolezni in približno 50 odstotkov bolnikov s takšnim dermatitisom naj bi v življenju zbolelo tudi za astmo, alergijskim rinitisom ali različnimi drugimi alergijami.
Starejši ljudje imajo pogosto fiziološko tanjšo in bolj suho, srbečo kožo. Kot posledice praskanja se lahko na koži pojavijo rane, hraste in infekcije. Za občutljivost in krhkost kože starostnikov je poleg procesa staranja in pridruženih bolezni, kot sta npr. sladkorna bolezen in inkontinenca, odgovorna tudi slabša prehranjenost in jemanje različnih zdravil.
Nega občutljive, stanjšane in suhe kože zajema vsakodnevno kopanje, umivanje oz. tuširanje z mlačno vodo, takoj po tem pa uporabo vlažilnih pripravkov z visoko vsebnostjo olj. Kadar za nego uporabljamo olje, ga vedno nanašamo na mokro kožo. Vlaženju sledi nega kože s priporočenim mazilom ali mastno kremo. Za boljšo povrnitev zaščitnih lastnosti kože se priporočajo pripravki, ki vsebujejo snovi, ki povrnejo koži potrebne lipide in pospešijo obnavljanje kože.
Losjoni z visoko vsebnostjo vode in malo olja lahko zaradi izhlapevanja po nanosu na kožo še poslabšajo suhost kože. Za nego svetujemo uporabo mastne kreme ali mazila. Mastne kreme imajo pogosto dodane tako imenovane vlažilce, ki povečajo zmogljivost zgornjih plasti kože za vezavo vode.
Za namen preventivne nege za zaščito izpostavljenih predelov nog, rok in obraza lahko uporabimo različna mazila in mastne kreme, ki pomagajo preprečiti ozebline in omrzline. Kožo zaščitijo pred mrazom, pomirijo vnetje in lajšajo srbenje, hkrati pa pospešujejo krvni obtok.
Čeprav je pravilna nega kože priporočljiva skozi celo leto, se je treba tega pozimi še bolj držati. Za umivanje uporabljamo mila, ki kože ne dražijo, najbolje sindete. Posebno pozornost moramo nameniti rokam, ki so zelo občutljive, se izogibati pogostemu umivanju rok z mili in vročo vodo ter stiku kože z detergenti in drugimi snovmi, ki lahko poškodujejo kožno pregrado.
