Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v območju glave, večinoma pa ni povezan z drugimi boleznimi. Če vzrokov za glavobol ne moremo odkriti, govorimo o primarnih ali idiopatskih glavobolih. 90 odstotkov primarnih glavobolov je tenzijskega tipa in migren.
TENZIJSKI GLAVOBOL je najpogostejši tip glavobola. Zanj je značilna blaga do zmerna, nekljuvajoča bolečina na obeh straneh glave, ki se lahko razširi tudi na čeljust in vrat. Občutimo ga lahko kot pritisk ali stiskanje okrog glave, še posebno na sencah ali zadnji strani glave. Glava je občutljiva, bolečina se lahko poslabša z dotikom. Tenzijski glavoboli so navadno daljši od 30 minut, trajajo pa lahko tudi do 7 dni. Večina bolnikov s tenzijskim glavobolom lahko ostane aktivnih in opravljajo svoje obveznosti, ne da bi se glavobol poslabšal. Najpogostejši vzroki tenzijskega glavobola so stres, nespečnost in čezmerno uživanje kofeina.
Tenzijske glavobole lahko zdravimo z zdravili brez recepta, ki vsebujejo paracetamol, acetilsalicilno kislino, ibuprofen, naprosken, ali pa kombiniranimi protibolečinskimi zdravili. Priporočeno je izvajanje lažje telesne dejavnosti ali sprostitvenih aktivnosti, kot sta joga in masaža. Če je vzrok glavobolov nespečnost, je priporočljivo urediti spalne navade. Na zdravnika se obrnite, če glavobol nastopi nenadoma in se bolečina hitro povečuje, če glavobol spremljajo povišana telesna temperatura, otrdelost vratu, krči, zmedenost, oslabelost, otrplost, težave z vidom ali izguba zavesti, pa tudi, če se glavobol pojavi nenadoma po naporni vadbi ali manjši poškodbi.
Za tenzijskim glavobolom je najpogostejši tip glavobola in glavobol, ki ga zdravniki najpogostejše zdravijo, MIGRENA. Njen najpomembnejši simptom je intenzivni glavobol, ki je večinoma enostranski. Značilna je zmerna do hudo kljuvajoča bolečina, ki se poslabša, če se bolnik premika. V nasprotju s tenzijskim glavobolom so pri migreni normalne aktivnosti onemogočene. Migreno lahko spremljajo še slabost, bruhanje in povečana občutljivost za svetlobo in zvok, zato številnim bolnikom pomaga počivanje v temnem in tihem prostoru. Poleg naštetega lahko migreno spremljajo tudi trebušna bolečina, driska in slaba koncentracija. Migrena najpogosteje traja od 4 ure do 3 dni. Številni bolniki občutijo utrujenost tudi do teden dni po koncu migrenskega napada. Približno tretjina ljudi ima opozorilne znake oz. avro. Zanjo so značilne težave z vidom oz. slepe pege ali bliskajoča svetloba, mravljinčenje v rokah in obrazu, vrtoglavica in motnje govora. Avra se pojavi hitro, v manj kot 5 minutah in traja do 1 ure.
Migreno najpogosteje sprožijo stres, hormonske spremembe, težave s spanjem, uživanje alkohola, določena hrana, cigarete ali cigaretni dim in močna ali bliskajoča se svetloba. Pri lažjih oblikah migrene si lahko pomagamo z zdravili brez recepta, ki vsebujejo paracetamol, acetilsalicilno kislino, ibuprofen, naprosken, ali pa kombiniranimi protibolečinskimi zdravili, pri hujših oblikah pa vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki pomagajo preprečiti migreno oz. lajšati bolečino. Če sumite, da gre za migreno, se obrnite na svojega zdravnika, še posebno, če se težave ponavljajo večkrat na mesec, če se pojavi čedalje pogosteje ali je bolečina čedalje hujša, če se prvi napad pojavi po 50. letu starosti ali se avra pojavlja vedno na isti strani telesa.
GLAVOBOL je bolečina, ki jo zaznavamo na območju glave. Za večino glavobolov ne poznamo vzroka, najpogostejša pa sta migrena in tenzijski glavobol. Tenzijski glavobol občutimo kot pritisk ali stiskanje na obeh straneh glave, za migreno pa je značilna močna kljuvajoča bolečina, največkrat na eni strani glave. V nasprotju s tenzijskim glavobolom so pri migreni normalne aktivnosti posameznika v večini primerov onemogočene.