Kemijsko so elektroliti spojine, ki pri raztapljanju v vodi disociirajo v pozitivne in negativne ione. Zato imajo v vodni raztopini električni naboj.
V telesnih tekočinah in celicah so številni elektroliti, omenili pa bomo le najpomembnejše, in sicer natrij, kalij, klorid, magnezij, kalcij, citrat in hidrogenkarbonat.
Elektroliti igrajo pomembno vlogo pri hidraciji telesa, uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnotežja ter regulaciji živčnih in mišičnih funkcij.
Natrij (Na+) je ključen za ohranjanje ravnotežja (homeostazo) celotne vode v telesu. Sodeluje pri prenosu drugih ionov v celice in pri prenosu živčnih dražljajev. Posredno vpliva tudi na krvni tlak. Glavni vir natrija je kuhinjska sol ali natrijev klorid (NaCl).
Kloridni ioni (Cl-) so nujni za vzdrževanje številnih fizioloških funkcij telesa, omogočajo uravnavanje ravnotežja vode in elektrolitov, kislinsko-bazično ravnotežje, prenos živčnih dražljajev, vplivajo pa tudi na prostornino zunajcelične tekočine in s tem posledično na krvni tlak. Glavni vir klorida je kuhinjska sol (NaCl).
Kalij (K+) je eden najbolj zastopanih ionov v telesu in je glavni osmozno aktivni ion znotraj celic. Skupaj z natrijevimi in kloridnimi ioni vpliva na porazdelitev tekočin med zunanjostjo in notranjostjo celic. Sodeluje pri celični presnovi, prenosu energije, izločanju hormonov ter regulaciji sinteze beljakovin in glikogena, je kofaktor številnih encimov. V telo ga vnesemo z uživanjem stročnic, oreškov, avokada, mesa, banan, špinače in druge zelene zelenjave.
Magnezij (Mg++) je drugi najpogostejši kation v naših celicah, takoj za kalijem. Je sestavni del številnih molekul v telesu, sodeluje v encimskih procesih, modulira številne receptorje in je strukturni del kosti in zob. V telo ga vnesemo s pitjem mineralnih vod, uživanjem oreškov, stročnic in kakava.
Kalcij (Ca++) je gradnik kosti, pomemben je za prepustnost celičnih membran, ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi, prenosu ionov in vzdrževanju srčnega ritma. Pomemben je za optimalno delovanje mišic in živčnega sistema. V telo ga vnesemo z uživanjem mlečnih izdelkov, oreščkov, stročnic in zelenjave.
Citrati so soli citronske kisline in sodelujejo pri gradnji kosti, njihova najpomembnejša vloga pa je tvorba celične energije pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. V telo ga vnesemo z uživanjem cirusov (limon, pomaranč, grenivk …).
Bikarbonat (HCO3-) je pomemben za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnotežja v telesnih tekočinah. Zaužijemo ga s sadjem in zelenjavo.
Izgubljanje elektrolitov iz telesa
Izgubljanje elektrolitov iz telesa je normalen proces, in sicer jih izločamo z urinom, blatom in potenjem. Pri intenzivni telesni vadbi in z močnim potenjem, bruhanjem ali drisko pa izgubljamo večjo količino vode in elektrolitov, ki jih je treba nadomestiti z raztopinami elektrolitov. V nasprotnem primeru lahko ob veliki izgubi tekočine iz telesa pride do dehidracije, slabega počutja ali mišičnih krčev. Temen urin, občutek žeje in redkejše uriniranje so prvi znaki dehidracije. Suhe ustnice in jezik, glavobol in šibkost so že resna stopnja dehidracije. V tretji fazi dehidracije pride do prekinitve izločanja urina, mišičnih krčev, nizkega krvnega tlaka, pospešenega srčnega utripa, pospešenega dihanja, zvišane telesne temperature, udrtih oči in zmanjšane prožnosti kože.
Nadomeščanje izgubljenih elektrolitov
Elektrolite dobimo v zadostni količini z raznovrstno prehrano in jih običajno ni treba dodajati. Pri večjih športnih aktivnostih in prekomernem potenju ter nekaterih bolezenskih stanjih, pri katerih izgubljamo več tekočine (bruhanje, driska), pa moramo vodo in elektrolite nadomeščati s pitjem rehidracijskih raztopin, ki vsebujejo na primer natrijev citrat, kalijev klorid, natrijev klorid in natrijev hidrogenkarbonat. S pitjem vodne raztopine elektrolitov nadomeščamo izgubljeno tekočino, preprečujemo nadaljnjo dehidracijo in pomagamo vzdrževati hidriranost telesa. Rehidracijske raztopine (raztopine elektrolitov) vedno pripravljamo sproti po navodilih na ovojnini. Pijemo jih po požirkih, saj lahko sicer izzovejo bruhanje. Raztopine elektrolitov ne smemo dajati nezavestni osebi, bolniku, ki pogosto bruha, hudo dehidriranemu bolniku ali bolniku s črevesno zaporo ali odpovedjo ledvic. Previdnost je potrebna pri dojenčkih in majhnih otrocih, bolnikih s srčnimi obolenji, slabšim delovanjem ledvic ali nadledvične žleze, zadrževanjem vode v telesu, zvišanim krvnim tlakom, stanji, ki so povezana s povišano ravnjo natrija ali kalija v krvi, ter bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija ali natrija.
Bolniki z zmanjšano funkcijo ledvic in tisti, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom kalija ali natrija, morajo biti pri uživanju rehidracijskih raztopin previdni, saj lahko pri njih pride do zastajanja tekočine v telesu. Nekatere raztopine z elektroliti vsebujejo tudi glukozo, zato morajo biti pri uporabi pozorni tudi sladkorni bolniki.
Preveliki odmerki raztopine z elektroliti lahko povzročijo srčno popuščanje, zvišanje krvnega tlaka in povečano koncentracijo natrija v krvi.
