Nedohranjenost starejših odraslih je lahko posledica nezadostnega vnosa hranil ali nezadostnega privzema hranil iz prebavil.
Nehoteno izgubo telesne mase lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z:
• neustreznim prehranskim vnosom,
• izgubo apetita,
• neuporabo in posledično atrofijo mišic pri slabi gibljivosti,
• vnetnimi procesi bolezni,
• ali pa je posledica kombinacije naštetih dejavnikov.
Obstaja več vzrokov za izgubo telesne mase zaradi nezadostnega vnosa hranil pri starejših, vključujejo pa socialne (npr. revščina, izolacija), psihološke (npr. depresija, demenca), zdravstvene (npr. brezzobost, težave pri požiranju) in druge težave.
Tretjina starejših od 65 let in polovica starejših od 85 let živi samih, kar značilno zmanjšuje uživanje hrane in vnos hranil. Iz več študij je razvidno, da starejši odrasli, ki jedo v navzočnosti drugih, zaužijejo več kot tisti, ki jedo sami. Večji delež starejših živi blizu praga revščine v primerjavi s splošno populacijo. Zdaj pogosto denar, ki so ga prej porabili za hrano, porabijo za zdravila in druge potrebne pripomočke.
Ocena razširjenosti nedohranjenosti pri starejših odraslih je odvisna od proučevane populacije in se razlikuje glede na geografsko območje, starostno porazdelitev in življenjski položaj. V metaanalizi o nedohranjenosti v različnih okoljih iz leta 2016 (večinoma v Evropi), ki je vključevala podatke iz 240 študij in več kot 110.000 oseb, so ugotovili, da je vsak četrti do vsak tretji starejši nedohranjen. Preprečevanje nezadostnega vnosa hranil pri starejših odraslih je pomemben del skrbi zanje, predvsem tistih, ki niso vključeni v institucionalno oskrbo.
S SREDOZEMSKO DIETO SKRBITE ZA SVOJE MOŽGANE IN SRCE
Prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti in semeni, ki vključuje olivno olje kot pomemben vir maščob, je značilna za sredozemsko območje. Vključuje pa tudi majhno do zmerno količino rib, perutnine in mlečnih izdelkov ter malo rdečega mesa. Takšno prehranjevanje je za odrasle, tudi starejše, prehransko najustreznejše.
Iz študij je razvidno, da upoštevanje sredozemske diete zmanjša srčno-žilno tveganje, vključno z možgansko kapjo, to pa lahko zmanjša tveganje tudi za demenco. Pri oceni vloge antioksidantov kot prehranskih dodatkov, na primer vitamina E, betakarotena, vitamina C in flavonoidov, njihova korist pri preprečevanju demence ni potrjena, pri napredovanju bolezni pa so potrdili pozitivni vpliv vitamina E. Čeprav obstajajo dokazi, da so povišani serumski homocistein in/ali nizke serumske ravni folatov, vitamina B6 in vitamina B12 lahko povezani z oslabljenimi kognitivnimi sposobnostmi in tveganjem za demenco, ni prepričljivih dokazov, da dodajanje B-vitaminov preprečuje demenco. Obstajajo dokazi, da je pomanjkanje vitamina D povezano s kognitivnimi motnjami pri starejših odraslih, dodajanje vitamina D pa ne preprečuje kognitivnega upada in demence. Prehranski vnos jagodičevja z visoko vsebnostjo flavonoidov (npr. borovnic, jagod) je povezan s počasnejšim kognitivnim upadom. Flavonoidi učinkujejo antioksidativno in protivnetno, kar lahko pripomore k zaščitnemu učinku.
