Okužbe dihal so okužbe vseh organov, ki sodelujejo pri dihanju. Gre za ene najpogostejših okužb, saj jih vsaka odrasla oseba na leto preboli od tri do pet. Povzročitelji okužb dihal so največkrat virusi, pogoste so tudi bakterijske okužbe.
BOLEZNI IN SIMPTOMI
Okužbe dihal delimo na okužbe zgornjih dihal, ki zajemajo grlo in sinuse, ter okužbe spodnjih dihal, ki zajemajo bronhije in pljuča. Za okužbe zgornjih dihal so značilni prehlad, vnetje sinusov, mandljev in grla. Za okužbe spodnjih dihal pa bronhitis, bronhiolitis in pljučnica. Okužbe spodnjih dihal trajajo dlje in so praviloma resnejše.
Najpogostejši znaki in simptomi okužb dihal so kašelj, kihanje, zamašen nos, izcedek iz nosu, boleče grlo, glavobol in bolečina v mišicah, kratka sapa, stiskanje v prsih in piskanje, povišana telesna temperatura in na splošno slabo počutje.
Okužene osebe naj ostanejo doma in počivajo, saj bodo hitreje okrevale, poleg tega pa se tako omeji širitev okužbe. Uživajte zadostno količino tekočine, saj ta redči mukus in lajša izkašljevanje. Spanje z dvignjenim vzglavjem olajša dihanje in prepreči zatekanje mukusa nazaj.
IZOGNIMO SE OKUŽBAM
Za uspešno preprečevanje okužb je treba upoštevati poglavitne higienske ukrepe, kot so temeljito umivanje rok z milom in vodo. Izogibajte se dotikanju oči, nosu ali ust z neumitimi rokami in stiku z okuženimi ljudmi ter si med kašljanjem ali kihanjem pokrijte usta z robčkom. Če vode in mila ni na voljo, si roke razkužite z antiseptikom. Ob stiku z okuženo osebo nosite zaščitno masko. Okužene osebe naj prav tako nosijo masko, da preprečijo prenos bolezni na svojce. Pri zdravljenju in preprečevanju prehlada si lahko pomagate tudi z zdravili rastlinskega izvora iz ameriškega slamnika. Ameriški slamnik se lahko nepretrgano uporablja največ 8 tednov.
LAJŠANJE IN ZDRAVLJENJE OKUŽB Z ZDRAVILI BREZ RECEPTA
Znake in simptome okužb dihal si lahko lajšate z zdravili brez recepta. Povišano telesno temperaturo in bolečino pa z zdravili, ki vsebujejo paracetamol, naproksen, ibuprofen ali acetilsalicilno kislino, ter kombiniranimi zdravili, ki vsebujejo kombinacijo paracetamola in propifenazona. Za otroke svetujemo uporabo paracetamola in ibuprofena, saj se acetilsalicilna kislina ne sme uporabljati pri otrocih, mlajših od 12 let, uporaba naproksena pa ni priporočljiva za otroke, mlajše od 12 let.
Zdravila, ki vsebujejo oksimetazolin in ksilometazolin v obliki prišil, zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice in tako pomagajo odpraviti težave z zamašenim nosom. Ta zdravila učinkujejo hitro, samozdravljenje je omejeno na 7 dni.
Bolečino v žrelu si lahko lajšate s pastilami ali pršili, ki lahko vsebujejo antiseptike, kot so npr. cetilpiridin, amilmetakrezol, 2,4-diklorobenzilalkohol ali klorheksidin, protivnetne učinkovine, kot je npr. flurbiprofen, in anestetike, kot sta npr. benzidamin in lidokain. Antiseptiki učinkujejo protibakterijsko in protivirusno, protivnetne učinkovine pomirjajo vnetje, anestetiki pa učinkujejo protibolečinsko.
Produktivni kašelj je koristen, saj omogoča izločanje sluzi iz pljuč, zato ga ne smemo zavirati. Za lažje izkašljevanje si lahko pomagate z zdravili brez recepta, ki cepijo sluz in tako omogočajo njeno hitrejše izločanje. Na voljo so zdravila, ki vsebujejo acetilcistein, ambroksol ali bromheksin. Prav tako si lahko pomagate z zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo bršljan, timijan ali jeglič.
Suh dražeč kašelj je neproduktiven, zato ga je smiselno zavirati. Lahko si ga lajšate z zdravili, ki vsebujejo butamirat, ali zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo trpotec ali slez. Kašelj lahko lajšate tudi z inhalacijami fiziološke raztopine. Če je vzrok suhega kašlja draženje v žrelu, si lahko pomagate tudi s pastilami, ki vsebujejo islandski lišaj.
OB BOLEČEM ŽRELU
lahko pomagajo tudi pastile ali pršila, ki vsebujejo:
• antiseptike, ki zavirajo razmnoževanje bakterij in virusov;
• protivnetne učinkovine, ki pomirjajo vnetje ter
• anestetike, ki blažijo bolečino.
