Okužbe zgornjih dihal v področju ust, nosu, ušes in žrela so predvsem v zimskih mesecih med najpogostejšimi vzroki obiska lekarn. Pri večini teh stanj pri odraslih je samozdravljenje s simptomatskim lajšanjem akutnih težav na mestu. Da se izognemo širjenju povzročiteljev bolezni, je treba dosledno upoštevati navodila o higieni rok in kašlja.
Tipične virusne okužbe zgornjih dihal so prehlad, vnetje žrela, glasilk in vnetje obnosnih votlin
1. Navaden prehlad je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala. V povprečju odrasli zbolimo nekajkrat, otroci pa lahko zbolijo do osemkrat letno. Povzročitelji prehlada so virusi (npr. rino virusi, virus influence, korona virusi), ki se prenašajo kapljično, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. Kaže se s tekočim vodenim izcedkom iz nosu prozorne barve, zamašenim nosom, kihanjem in suhim kašljem. Telesna temperatura običajno ni povišana, razen pri majhnih otrocih. Lahko se pojavi tudi hripavost, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, izguba okusa, glavobol in bolečine v mišicah. Prehlad traja od enega do dva tedna in ga lajšamo glede na simptome s počitkom, vnosom zadostnih količin tekočine in hranil, ki so bogata z vitamini ter zdravili po potrebi: ob vročini uporabimo zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila za izboljšanje prehodnosti nosu ob zamašenem nosu ter protibolečinska zdravila ob glavobolu.
2. Tudi vnetje žrela najpogosteje povzročijo virusi, redkeje pa bakterije. Pogosto se prehlad in vnetje žrela pojavita sočasno. Pekoče, praskajoče bolečine v žrelu s težavami pri požiranju in mejno povišana telesna temperatura so tipični znaki vnetja žrela. Pri bakterijski okužbi so prisotni še gnojni izmeček, medtem ko je pri virusni okužbi le ta prozoren, in splošni znaki: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, oslabelost, bolečine v mišicah. Vnetje žrela traja do enega tedna. Zdravimo ga simptomatsko, lajšamo bolečine, znižujemo povišano telesno temperaturo, poskrbimo za zadosten vnos tekočine in za dobro higieno. Pri bakterijski okužbi je potreben obisk zdravnika, ki predpiše ustrezno zdravljenje.
3. Hripavost z izgubo glasu, suh kašelj in bolečine v žrelu so znaki prizadetosti grla oz. glasilk. Pomembno je vedeti, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo in je treba obiskati zdravnika. Večinoma vnetje glasilk povzročajo virusi, tudi virusi, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom vnetja glasilk pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje oz. samozdravljenje je simptomatsko: da ne govorimo preveč, počivamo, poskrbimo za zadosten vnos tekočin ter uporabljamo pastile za grlo.
4. Za vnetjem obnosnih votlin zbolevajo predvsem odrasli v zimskih mesecih. Lahko je posledica prehlada ali gripe, v nekaj odstotkih pa nastane zaradi razširitve vnetja iz obzobnega tkiva. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo normalno prehodnih dihalnih poti. Vnetje obnosnih votlin prepoznamo po neprehodnem nosu ali pa prozornem, če gre za virusno okužbo, oz. obarvanem izcedku iz nosu oz. izmečku, če gre za bakterijsko okužbo. Lahko so prisotni povišana telesna temperatura, glavobol, kašelj, oteklina vek, močno solzenje, boleče premikanje očesa. Virusno vnetje zdravimo simptomatsko s počitkom, zadostnim vnosom tekočine, zdravili za zniževanje telesne temperature, protibolečinskimi zdravili ter zdravili za izboljšanje prehodnosti nosu. Bakterijska okužba zahteva obisk zdravnika in poleg simptomatičnega zdravljenja običajno še zdravljenje z antibiotikom.
Bronhitis je okužba spodnjih dihal
V 90 odstotkih gre za virusno okužbo (virus influence, parainfluence, adeno, rino, korona, coxackie). Bakterije so redko vzrok bronhitisa, lahko pa povzročijo vnetje po virusni okužbi. Vodilni znaki so suh, dražeč, dolgotrajen kašelj, ki traja tudi do 8 tednov, gnojni izmeček, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura in občutek težkega dihanja ali piskanja v dihalih. Hujši je potek pri kadilcih ter ljudeh, ki živijo v okoljih z onesnaženim zrakom. Glede na to, da je večina bronhitisov virusnega izvora s prozornim izpljunkom, je zdravljenje le simptomatsko s počitkom, vnosom zadostnih količin tekočin, uporabo zdravil za pomiritev kašlja zvečer oz. olajšanje izkašljevanja čez dan. V primeru težkega dihanja in bakterijske okužbe z gnojnim izmečkom so potrebna zdravila, ki širijo dihalne poti in omogočajo lažje dihanje ter antibiotik, kar bolniku predpiše zdravnik.
Angina je bakterijsko vnetje nebnic
Najpogostejši povzročitelj gnojne angine je Streptococcus pyogenes, ki se prenaša s stikom z žrelnimi izločki. Bolj redko so povzročitelji angine virusi. Značilna angina se začne z nenadno mrzlico, povišano telesno temperaturo, bolečim požiranjem, praskajočim občutkom v žrelu, slabim počutjem in utrujenostjo. Nebnice so povečane in obložene z belimi oblogami, če je povzročitelj streptokok. Ob tem je pordelo tudi žrelo in povečane so podčeljustne bezgavke. Gnojno angino zdravimo z antibiotiki, zato se ob prisotnosti značilnih simptomov in znakov čim prej oglasite pri zdravniku.
Najpogostejši povzročitelji pljučnice so bakterije
(pnevmokok, Hemofilus influenzae itd.), zato je obisk zdravnika in zdravljenje z antibiotikom nujno. Tipična, doma pridobljena pljučnica se kaže z nenadnim začetkom, z mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim izmečkom, ki je v zgodnji fazi lahko tudi krvav, bolečinami v prsnem košu ob vdihu, kašljanju, pospešenem dihanju in pospešenem srčnem utripu. Pri starejših ljudeh znaki pogosto niso značilni.
Ali bomo ob okužbi zboleli ali ne, je odvisno od našega imunskega sistema. Če ga bomo primerno krepili, se bo naše telo lažje spopadalo s povzročitelji bolezni. Na vrsto negativnih dejavnikov, ki slabijo imunski sistem, nimamo vpliva, lahko pa krepimo odpornost z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje predvsem skrb za zdravo prehrano in dovolj gibanja. Izogibajmo se škodljivim razvadam, kot sta kajenje in tvegano pitje alkohola.
Med takimi stanji je tudi akutni laringitis ali krup
Izvor imena bolezni je angleška beseda »croup«. Bolezen so začeli tako imenovati na Škotskem v 18. stoletju. Posledica okužbe je oteklina grla, ki moti normalno dihanje. Značilni so lajajoč kašelj, siganje (stridor) in hripavost. Simptomi so lahko blagi, zmerni ali hudi in pogosto se poslabšajo ponoči. V večjem številu so prizadeti dečki. Z boleznijo se srečamo predvsem v jesenskem in zimskem času, posamezni primeri pa se lahko pojavijo vse leto.
Značilni simptomi in znaki nastanejo zaradi vnetja dihalnih poti v grlu in pod njim. Večinoma poteka krup blago, manj kot desetina bolnikov potrebuje bolnišnično obravnavo in le nekaj odstotkov bolnikov, ki so sprejeti v bolnišnico, potrebuje oskrbo z mehanskim predihavanjem.
Bolezen povzročajo virusi, do bakterijske okužbe običajno pride naknadno. V večini primerov so povzročitelji virusi parainfluence. Od drugih pa respiratorni sincicijski virus in drugi (adeno, rino, entero, korona) virusi. V preteklosti, pred možnostjo cepljenja, je bil pomemben povzročitelj krupa tudi virus davice.
Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Značilno je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti
Bronhiolitisi se pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi. Najpogostejša povzročitelja sta respiratorni sincicijski virus in virus parainfluence. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh se temperatura običajno normalizira, pojavijo pa se kašelj, pospešeno dihanje in bitje srca, razdražljivost, zaspanost, izguba teka, bruhanje, driska.
Do vnetja srednjega ušesa pride najpogosteje pri majhnih otrocih, v starosti od šest mesecev do dveh let
Pogosteje se ponavlja pri dečkih, nedojenih, otrocih, ki so v vrtcu, otrocih kadilcev. Najpogosteje ga sicer povzročajo virusi, vendar pa bakterijsko vnetje lahko okvari bobnič, zato je pomembno, da ga prepoznamo. Značilni znaki so bolečine in občutek tekočine v ušesu, izcedek iz ušesa, slabši sluh. Lahko so prisotni še povišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, šumenje v ušesu. Potrebna je obravnava pri zdravniku in zdravljenje s predpisanimi zdravili, skladno z navodili.
