Zdravstveni dom Ljubljana je z osmimi enotami in upravo ter s približno pol milijona opredeljenih pacientov največji javni zdravstveni dom v državi. Predlani je za uspešno 50-letno delo prejel tudi državno odlikovanje. O tem, kako se zavod spopada s situacijo s covidom-19 in kakšni so njegovi največji dosežki ter morebitni še nedokončani projekti, smo se pogovarjali z direktorjem Rudijem Dolšakom, ki spomladi odhaja v pokoj.
Ste direktor enega najpomembnejših zavodov, ki opravlja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni, zato je v teh časih edino prav, da pogovor začnemo s problematiko, ki jo vedno znova prinaša epidemija koronavirusa. Kako ste se nanjo odzvali ob prvem valu?
V prvem valu epidemije smo imeli manj podatkov o bolezni covid-19 in njenem širjenju. Prav tako smo bili omejeni s količino osebne varovalne opreme, saj jo je primanjkovalo že na globalni ravni. Vse navedeno je pomembno vplivalo na procese dela, ki smo jih optimizirali tako, da smo čim bolj racionalno razporedili tako kader kot tudi osebno varovalno opremo in večino dejavnosti tudi centralizirali. Določene dejavnosti se v prvem valu niso izvajale ali so se izvajale zelo okrnjeno, npr. zdravstvena vzgoja, fizioterapija. Centri za duševno zdravje so delovali na daljavo, vzpostavili smo telefon za osebe v duševni stiski, zobozdravstvo je bilo centralizirano v okviru nujne zobozdravstvene pomoči na devetih vstopnih točkah v državi. Formirala so se nova delovišča, kot je vstopna točka za odvzem brisov, kovidna ambulanta za odrasle, kovidna ambulanta za otroke, vzpostavili smo nadzorovan vstop v naše enote. Med pacienti je bil takrat prisoten močan strah pred kovidom, veliko pacientov je izražalo željo po obravnavi na daljavo. Zaznali smo tudi, da so določeni pacienti zaradi strahu pred okužbo kljub resnim zdravstvenim težavam odlašali z obravnavo pri zdravniku.
Kako pa delujete v drugem valu?
V drugem valu potekajo na primarni ravni vse dejavnosti z izjemo preventive. Še vedno pa izvajamo preventivo nosečnic in otrok ter vsa cepljenja, prav tako potekajo vsi preventivni presejalni programi (ZORA, DORA, SVIT). Nekoliko se je spremenil naš pristop do pacientov z vidika vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Vsekakor v ZD Ljubljana še zlasti v času epidemije covida-19 vse svoje napore usmerjamo v tako prilagoditev organizacije dela, da ne glede na razmere kar najzgledneje izpolnjujemo svoje poslanstvo, to je zagotavljanje celostne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave.
Enote ZD Ljubljana so že od začetka epidemije največja vstopna točka za bolnike s sumom na covid-19. Kako poteka njihova obravnava?
Tako je, še vedno je v naši organizaciji največja vstopna točka za odvzem brisov na SARS- CoV-2, s t. i. »drive in« sistemom, kjer smo od marca do konca decembra 2020 opravili preko 90.000 testiranj. Pacienti s simptomatiko, sumljivo za kovid, so napoteni na vstopno točko za odvzem brisa isti ali naslednji dan. Če pa zdravnik presodi, da je glede na klinično sliko potreben takojšni pregled, jih še isti dan napoti na pregled in odvzem brisa v kovidno ambulanto – ta je namenjena ljudem, ki so prizadeti, imajo vročino in ne zmorejo čakati na kovidni bris na vstopni točki; namenjena je tudi kovid pozitivnim bolnikom, ki se jim je zdravstveno stanje poslabšalo, kovid pozitivnim bolnikom s pridruženimi kroničnimi boleznimi in kovid pozitivnim bolnikom, ki morajo opraviti druge zdravstvene posege, npr. prevezo rane, odvzem šivov in podobno.
Odvija se tudi že cepljenje proti covid-19, ki ga izvajate v svojih enotah. Kako poteka?
Trenutno poteka cepljenje splošne populacije, in sicer je po usmeritvah MZ in NIJZ ter v skladu z Nacionalno strategijo cepljenja v prvi fazi namenjeno starejšim od 80 let. Cepljenje bo v nadaljevanju potekalo postopoma glede na dostopnost cepiva in po ostalih prednostnih skupinah, poskrbeli pa bomo, da bodo cepljenja potekala čim bolj nemoteno in v za to prirejenih ustreznih prostorih. Pacienti lahko interes za cepljenje sporočijo po telefonu oziroma po elektronski pošti v ambulanto osebnega zdravnika, ki bo nadaljnja navodila prejel, ko bo cepljenje glede na prednostne skupine izvedljivo.
Kolikšno pa je po podatkih osebnih zdravnikov v ZD Ljubljana zanimanje pacientov za cepljenje? Menite, da bomo dosegli 60% precepljenost, ki zagotavlja varnejše življenje?
Številke zainteresiranih za cepljenje so po posameznih ambulantah različne, saj imajo nekatere ambulante številčnejšo starejšo starostno populacijo opredeljenih pacientov, druge mlajšo, in se iz dneva v dan spreminjajo. Upamo, da se bo interes tudi v prihodnje povečeval in da bomo uspeli doseči minimalno 60% precepljenost populacije. Zadostna precepljenost prebivalstva je v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija covida-19, kot jo trenutno doživljamo, ne bo ponovila v podobni meri tudi v prihodnji hladni sezoni, s poglabljanjem vseh njenih družbenih in gospodarskih posledic.
Ste se vi že cepili oz. se boste?
Tako jaz kot moji najožji sodelavci v vodstvu smo se že cepili proti covidu-19. Zavedamo se, da so zdravstveni delavci ključni in najpomembnejši za to, kakšna bo precepljenost proti kovidu. Zato si prizadevamo za čim boljšo obveščenost zaposlenih o varnosti in učinkovitosti cepiva ter jih spodbujamo, da se cepijo in hkrati postanejo tudi glasniki/zagovorniki cepljenja.
Mnogi nekovidni pacienti se sprašujejo, kako v teh okoliščinah dostopati do zdravnika v ZD Ljubljana?
Kot že omenjeno, trenutno na primarni ravni potekajo vse dejavnosti, razen preventive. Za obisk osebnega zdravnika se je treba naročiti, izjema so seveda nujna, življenjsko ogrožujoča stanja. V ambulantah z vidika boljše dostopnosti kombinirajo delo na daljavo in preglede v ambulanti. Z vsakim pacientom se prek telefona ali elektronske pošte pogovorijo, določene zdravstvene težave se lahko razrešijo varno in strokovno tudi na daljavo. Paciente, pri katerih je potreben pregled oz. pogovor v živo, naročijo, in sicer dobijo termin pregleda isti ali najkasneje naslednji dan. Pacientom je nudena vsa potrebna oskrba, kljub zahtevni epidemiološki situaciji, s katero se soočamo.
Kako so se bolniki odzvali na te spremembe?
Velika večina naših bolnikov je s takim načinom kombinacije zdravstvene obravnave na daljavo in pregledov v ambulanti, kot ga izvajamo v času epidemije, bolj zadovoljna. Zagotovo bi bilo smiselno marsikaj ohraniti tudi v prihodnje.
Ali zaradi aktualnih ukrepov, kot sta nošenje mask in omejeno druženje, morda opažate manj respiratornih obolenj kot pred epidemijo?
Seveda ukrepi, kot so omejeno druženje, ohranjanje medosebne varnostne razdalje, pozornost na higieno rok in nošenje maske, prispevajo k manjši pojavnosti respiratornih okužb. Posledično opažamo tudi nekoliko manj poslabšanj kroničnih bolezni, kot so npr. astma, KOPB, srčno popuščanje, saj so ta velikokrat posledica akutne respiratorne okužbe.
Pred epidemijo je imel ZD Ljubljana okoli 2,8 milijona obiskov letno. Verjetno so ambulante zdaj precej manj obiskane?
Ravno nasprotno, v ambulantah beležimo bistveno več obravnav kot pred epidemijo, obremenitve tako niso nič manjše, dodatne obremenitve pomenijo tudi nova kovidna delovišča, kot so vstopna točka za odvzem brisov, kovidna ambulanta za odrasle in otroke. Nekoliko se je spremenil naš pristop do pacientov z vidika vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Obravnav je v drugem valu številčno veliko več, dodatno je vedno več psiholoških stisk, ki se lahko kažejo tudi v obliki somatskih težav. Žal pa še vedno naletimo na paciente, ki si do zdravnika zaradi covida-19 ne upajo oz. ne želijo motiti zdravstvenega osebja, se pa v ozadju lahko skriva resno obolenje, zato velja poudariti, da naj pacienti v primeru resnih zdravstvenih težav ali težav, ki vztrajajo, kontaktirajo ambulanto družinske medicine, da se potrebna diagnostika in zdravljenje tudi pravočasno izvedeta.
Vaš poziv je spodbudna novica za vse bolnike, ki oklevajo z obiskom zdravnika. Tudi Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je pred kratkim slovenski zdravstveni sistem označila kot zelo dober in ga mnogim državam predstavila kot svetel zgled. Kaj jih je po vašem mnenju prepričalo?
Predvidevam, da so jih prepričali univerzalnost in dostopnost slovenskega primarnega zdravstvenega sistema, celostna in na pacienta orientirana zdravstvena obravnava ter dejstvo, da slovenski zdravstveni sistem deluje zelo dobro zaradi uspešnega vključevanja javnih zdravstvenih storitev v primarno zdravstveno varstvo. Ta integracija je namreč prispevala k impresivnemu zmanjšanju bremena nenalezljivih kroničnih bolezni in k hitremu podaljšanju pričakovane življenjske dobe. Slovenski zdravstveni domovi so izjemni v tem, koliko integrirane, v paciente usmerjene primarne zdravstvene oskrbe zagotavljajo.
Kakšen pa je prispevek ZD Ljubljana k tako pozitivni oceni?
V ZD Ljubljana že vrsto let izkazujemo napredek in trdimo, da je trdno in dobro organizirano primarno zdravstveno varstvo bistveno za vzdržnost celotnega zdravstvenega sistema. Eno od temeljnih izhodišč za dobro delovanje primarnega zdravstva je bila tudi uvedba t. i. referenčnih ambulant, ki so okrepljene z diplomirano medicinsko sestro, danes imenovane ambulante družinske medicine. V njih se krepi sodelovanje vseh v osnovnem zdravstvu in hkrati opolnomočenost bolnika. V ZD Ljubljana smo jih uvedli prvi. Koncept je pritegnil tudi pozornost mednarodne strokovne javnosti in nekatere države ga že uvajajo v svojem okolju. V času nastajanja poročila SZO smo tudi gostili njene predstavnike, ki so pri nas črpali informacije in podatke o delovanju našega zdravstvenega doma kot največjega v Sloveniji na primarni ravni in o njegovem povezovanju s skupnostjo, javnozdravstvenih ukrepih in krepitvi pomena izbranega zdravnika in timskega dela.
Kako ocenjujete razvoj ZD Ljubljana pod svojim vodstvom? Katere ključne projekte/ dosežke v času vodenja bi izpostavili?
V zadnjem desetletju sta bila razvoj in napredek ZD Ljubljana po mojem mnenju izjemna. Naj naštejem le nekatere dosežke v tem obdobju. Delovati so pričele že omenjene t. i. referenčne ambulante, ki so postale standard. Vzpostavili smo prvi učni center oz. Simulacijski center na primarni ravni v Sloveniji, nato Mediacijski center ter Inštitut za raziskave in razvoj v osnovnem zdravstvu. Nenehno iščemo nove in boljše poti razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti. Sodelujemo z domačimi in tujimi institucijami na področju zdravstva, prav tako smo člani uglednih mednarodnih organizacij. Našo referenčnost krepijo obiski različnih delegacij iz tujine, ki v našo institucijo prihajajo tudi po novo znanje, ki ga odnesejo v domače okolje. Naši zaposleni so prejemniki mnogih priznanj, naj izpostavim nagrado evropska zdravnica, ki jo je leta 2014 prejela Tonka Poplas Susič, namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti, leta 2019 pa je Zdravstveni dom Ljubljana prejel dve prestižni nagradi, in sicer plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2019 in odlikovanje Republike Slovenije – srebrni red za zasluge. To sta zagotovo največji priznanji, ki smo jih prejeli za svoje dolgoletno delo. Vseh dosežkov pa seveda ne bi mogli uresničiti brez dobre ekipe sodelavcev, pravzaprav vsak od zaposlenih prispeva svoj del k temu, da lahko nenehno stremimo k izboljšavam in napredku, za kar se jim na tem mestu tudi zahvaljujem.
Je ostalo kaj nedokončanega?
Je. Naj posebej izpostavim, da nam je velik izziv kadrovska podhranjenost družinskih zdravnikov, ki si jih na vso moč prizadevamo pridobiti, tudi z iskanjem tujih zdravnikov. Trenutno je v postopku zaposlitve deset tujih zdravnikov in želel bi si, da bi čim prej pričeli delati pri nas, da se situacija na področju pomanjkanja družinskih zdravnikov vsaj nekoliko izboljša.
Lekarna Ljubljana je pogosta soseda enot ZD Ljubljana. Kako bi ocenili naše sodelovanje?
Skoraj vsaka enota ZD Ljubljana ima znotraj fizičnega okolja zdravstvenega doma tudi lekarno. Po pravilu je to Lekarna Ljubljana, s katero ZD Ljubljana že leta dobro sodeluje. Prepričan sem, da se bo to sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Kaj pa menite o težnjah k privatizaciji in razgradnji javnega zdravstvenega sistema?
V Sloveniji, kakor tudi v samem mestnem okolju Ljubljane, ni posebno velikih pritiskov za privatizacijo in razgradnjo javnega zdravstva. Se pa pojavljajo težnje predvsem v zobozdravstvu ter v določenih specialističnih dejavnostih, ki se nanašajo predvsem na sekundarno raven oz. bolnišnice. Osebno menim, da bo v Sloveniji dovolj prostora tako za zasebno kot za javno zdravstveno iniciativo.
Vaš mandat direktorja naj bi se iztekel šele decembra letos. Zakaj, če ni preveč osebno, ste se odločili za predčasen odhod v pokoj?
Menim, da je po treh mandatih oz. več kot 12 let vodenja ZD Ljubljana smotrno predati odgovornost in delo mlajšim. Zato sem se odločil, da takoj, ko izpolnim pogoje, odidem v pokoj.
Nasledila naj bi vas sodelavka in že prej omenjena doc. dr. Antonija Poplas Susič. V kakšnem stanju ji prepuščate ZD Ljubljana in kaj bi ji zaželeli ob nastopu funkcije?
ZD Ljubljana je v stabilnem finančnem položaju in bo leto 2020 končal predvidoma s pozitivnim rezultatom, ki pa ni pokazatelj pravega rezultata, saj je letošnje poslovno leto zaradi epidemije še posebej in dodatno obremenjeno z odhodki. Izr. prof. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., spec., je moja dolgoletna sodelavka in obenem namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti. Prepričan sem, da bo ZD Ljubljana vodila tako, da bo to koristilo vsem prebivalcem Mestne občine Ljubljana in širše, ter da bo njeno delo rezultiralo v zadovoljstvu in kakovostnem delu vseh zaposlenih. Ob nastopu funkcije ji seveda želim obilo uspeha in ne dvomim, da bo uspešno vodila zavod v prihodnje.
Mi pa se vam iskreno zahvaljujemo za odgovore in vam želimo vse dobro.
