Konec septembra so prebivalci Dobrepolja dobili večjo lekarno z dodatnim naborom izdelkov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Lekarna Ljubljana je namreč preselila svojo lekarniško podružnico v večje in prenovljene prostore v središču kraja Videm. Z županom Dobrepolja Igorjem Ahačevčičem smo se pogovarjali, s kakšnimi težavami se sooča pri zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe svojim občanom.
Občina Dobrepolje meri približno sto kvadratnih kilometrov in ima okoli 3800 prebivalcev. Od Ljubljane je oddaljena 35 kilometrov in od Grosuplja 15. Se je tudi v vaši lokalni skupnosti v zadnjih letih spremenila dostopnost nekaterih pomembnih storitev, med drugim osnovne zdravstvene oskrbe? Kako je to vplivalo na življenje ljudi v Dobrepoljski dolini?
V naši občini smo v zadnjih letih doživeli precej sprememb, a žal na slabše. Izgubili smo banko in tudi pošto, ki sta bili za skupnost zelo pomembni ustanovi. To je zelo slabo vplivalo tako na vsakdanje življenje ljudi – zlasti starejših – kot na gospodarstvo. Prav očitno je bilo, kako ta nekdaj zelo napreden kraj usiha, kako ljudje izgubljajo voljo. Tudi na področju zdravstvene oskrbe smo imeli zelo burno dogajanje, vendar se človek pač vedno odzove na dano stanje, kakor se najbolje zna. Zelo pomembno je, da imamo zdaj urejeno primarno zdravstveno dejavnost z dobro ekipo, ki tudi v naše kraje potrpežljivo uvaja sodobne pristope, za kar sem ji zelo hvaležen. Pošta je organizirana kot pogodbena pošta, banka se seli na digitalno področje. Dobili smo železniško povezavo, pa tudi sicer imamo velike upe in načrte glede urejanja cestne infrastrukture, pristopili smo k urejanju zazidalnega načrta, ki bo omogočil gradnjo novih stanovanj, zelo dejavni smo tudi pri urejanju kanalizacijskih sistemov, dobro smo oskrbljeni s pitno vodo, pričakoval sem nekoliko hitrejše urejanje širokopasovne povezave, vendar je pomembno, da se premika tudi na tem področju. Prav tako delamo korake naprej pri turistični in rekreacijski dejavnosti in vabimo vse, ki imate radi lepo in mirno naravo, da nas obiščete vsaj za kakšen dober sprehod.
Kako pa ste zadovoljni z lekarniškimi storitvami, ki jih v vaši občini zagotavlja Lekarna Ljubljana?
Poleg tega da je ljudem omogočena osnovna zdravstvena oskrba, je dostop do zdravil nadaljevanje tega postopka. Lekarna Ljubljana je v našem kraju prisotna že 20 let in v tem času smo imeli zagotovljeno kakovostno in strokovno izvajanje lekarniške dejavnosti, lekarniški strokovni delavci pa so bili občanom dostopni tudi ves čas epidemije. Vendar pa je v zadnjih letih postajalo vse bolj očitno, da prostor ne ustreza več zahtevam časa. Nadvse me je razveselilo, ko se je vodstvo Lekarne Ljubljana odločilo za ureditev novih prostorov v središču kraja, kar je zelo pozitivno tudi s širšega vidika. Z novo lekarniško podružnico se tudi ljudem na podeželju približuje sodoben pristop pri oskrbi z zdravili in drugimi spremljajočimi izdelki, kot so prehranska dopolnila, medicinski in ortopedski pripomočki ter kozmetični izdelki. Upam, da tudi to prispeva vsaj kanček k naši večji samozavesti.
Ali je pomembno, da lekarniško dejavnost v manjši lokalni skupnosti, kot je Dobrepolje, izvaja večji javni zavod in zakaj?
Mislim, da je ravno z vidika stalnosti in stabilnosti neke dejavnosti pomembno, da se ta izvaja pod okriljem večje, močnejše ustanove. S tem se zagotavlja boljša oskrba, več izdelkov in njihova večja dostopnost (tudi če katerega trenutno ni v lekarni, ga je mogoče hitro dobiti) ter strokoven kader, ki opravlja tudi dodatne lekarniške storitve in svetovanja. Pomembna pa je seveda tudi večja dolgoročna zanesljivost.
Uradno odprtje preseljene Lekarniške podružnice Dobrepolje: direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej, vodja Lekarniške podružnice Dobrepolje Simona Mezek in župan Dobrepolja Igor Ahačevčič.
Kako pa bi ocenili podporo in pomoč države pri organizaciji zdravstvene dejavnosti v vaši občini?
Moje izkušnje z delom pristojnega ministrstva so dobre. Vedno so pomagali, kolikor je bilo mogoče. Tudi pogled ministrstva na razmere v zdravstvu oziroma organiziranost zdravstvene dejavnosti v državi je pravilen. Težava pa je, da je bilo v preteklih desetletjih premalo sledenja dejanskemu stanju na terenu in odzivanja na izzive, ki so se že dolgo kazali na obzorju. Stvari so preprosto pometli pod preprogo, zdaj pa vse bolj silijo na plano in ne bomo se jim mogli izogniti. Celo v mestih se že kaže pomanjkanje družinskih zdravnikov. Da »narediš« zdravnika, pa traja nekaj desetletij! V Sloveniji smo dolgo omenjali in poudarjali »skladen regionalni razvoj«, vendar ostajamo zgolj pri besedah, pri dejanjih pa smo daleč od tega.
Glede na to da je za organizacijo lekarniške dejavnosti na primarni ravni odgovorna lokalna skupnost, kako ocenjujete sam postopek selitve lekarniške podružnice? Glede na to da je za organizacijo lekarniške dejavnosti na primarni ravni odgovorna lokalna skupnost, kako ocenjujete sam postopek selitve lekarniške podružnice?
To je bila posebna težava, ki nam je pobrala veliko časa, energije in živcev. Županu in direktorju Lekarne Ljubljana! V postopku smo odlično sodelovali in se borili z vsemi močmi. A na koncu gre za širši problem, saj je očitno treba spremeniti zakonodajo, to pa je zelo odvisno od strankarskih pogledov. Vsekakor bi morali tudi v tem primeru o stvari dobro in mirno premisliti. Do takrat pa naj deluje kot do zdaj. Ne smemo namreč narediti napake, ki bo vsem v škodo. Morda pa bi lahko bilo ravno sprejemanje spremembe zakona zgled, kako je mogoče dobro delati, brez
nepotrebnih napetosti, in zgolj iskati rešitve za dobro ljudi.
Kakšne načrte imate glede zdravstvene oskrbe v Dobrepolju v prihodnje?
Predvsem si želim, da bi se pri nas dobro ustalila in odlično počutila zdravniška ekipa. Zelo si želim, da bi primarna zdravstvena dejavnost postala široka, da bi družinski zdravnik res imel čas za človeka, da bi pacienta dobro pregledal, se z njim pogovoril in našel za posameznika ustrezne rešitve. Položaj, v katerega so zdaj prisiljeni naši zdravniki – v hitenje, v čim več nekih zapiskov, klikov na računalniku in poročil, ki jih potem nihče ne prebere in uporablja, hkrati pa z omejitvijo nekih količnikov ipd. – se mi namreč zdi popolnoma nesmiseln. Zdravniki se zelo dolgo izobražujejo in usposabljajo, zato bi jim morali dati pravo veljavo. Ljudje pa si tudi želimo, da bi imeli čas z njimi ustvariti medsebojno zaupanje. Enako tudi z medicinskimi sestrami v referenčni ambulanti. Potem bo vse skupaj dobilo smisel in vsebino. V naslednjem obdobju si bom zelo prizadeval tudi za obnovo naše ambulante, da bo primerna za današnji čas in bo ljudem zagotavljala dobro zavetje, osebju pa primerne delovne razmere.
Kako pa vi skrbite za svoje zdravje in splošno dobro počutje in s čim spodbujate sokrajane, da ohranjajo »zdrav duh v zdravem telesu«?
Moram priznati, da za svoje zdravje ne skrbim ravno dobro in zgledno. Premalo se gibam in nimam veliko dejavnosti, pri katerih bi se lahko sprostil. Še dobro, da ima župan mandat.
Za občane pa si na občini prizadevamo s spodbujanjem rekreativne dejavnosti prek športnih društev, pa tudi bolj resnih tekmovalnih športnih dejavnosti. Za to smo zgradili novo športno dvorano, v turističnem in športnem društvu zelo spodbujajo pohodništvo, temu se pridružujejo tudi v planinskem društvu, veliko gibanja pa zahteva tudi sodelovanje v gasilskih društvih. Spodbujamo tudi večjo uporabo kolesa namesto avta.
