Mikroorganizme pogosto povezujemo le z boleznimi, vendar mikrobi niso samo slabi. V simbiozi z nami živi združba mikrobov, ki jo imenujemo mikrobiom, in največji del človeškega mikrobioma se nahaja v črevesju. Obsega večinoma bakterije, a tudi kvasovke in viruse. Znanost sicer še ni opredelila sestave zdrave mikrobiote, vendar pa se znanstveniki vse bolj strinjajo, da sta pestrost in uravnoteženost koristnih vrst mikrobov ključni za zdravje.
Pomen in razvoj mikrobioma
Simbioza med človekom in mikrobi je koristna za obe strani. Mikroorganizmi dobijo v človeškem organizmu stabilno okolje in hranila, gostitelju pa zagotavljajo pomembne presnovne, imunološke in zaščitne snovi. Na sestavo in delovanje črevesne mikrobne združbe vplivajo številni dejavniki – od izpostavljenosti mikrobom, npr. ob rojstvu, trenutne izpostavljenosti mikrobom, fizioloških procesov, kot je npr. izločanje želodčne kisline in drugih prebavnih sokov, do delovanja imunskega sistema, jemanja nekaterih zdravil, starosti in prehrane.
Največ mikroorganizmov najdemo v črevesju, ustni votlini, nožnici in na koži. Vloga mikrobioma je spodbujati in modulirati razvoj prirojene in pridobljene odpornosti ter preprečevati kolonizacijo slabih mikrobov.
Razvoj črevesnega mikrobioma je dinamičen proces v prvih letih življenja, ki pa so tudi odločilna za razvoj in oblikovanje tako zdrave mikrobiote kot tudi imunskega sistema. Prva mikrobiota črevesja dojenčka se vzpostavi po rojstvu med dojenjem ali hranjenjem z ustreznimi mlečnimi nadomestki. V črevesju prevladujejo bifido bakterije. Z uvajanjem novih hranil v otrokovo prehrano se mikrobiota spreminja in postaja vse bolj podobna odrasli mikrobioti, kjer prevladujejo vrste bakterij debel Bacteriodetes in Firmicutes.
Glavna sestavina hrane, ki vpliva na črevesni mikrobiom, so prehranske vlaknine. To so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati, ki jih imenujemo prebiotiki. Za ohranitev zdravega mikrobioma je priporočljivo, da v prehrano vključimo tudi dovolj hrane, ki vsebuje probiotike. Te vsebuje predvsem fermentirana hrana.
Razvoj odpornosti
Razvoj imunskega sistema in s tem odpornosti je neprekinjen proces, ki traja od rojstva naprej. Imunski sistem je med 3. in 4. letom starosti še razmeroma nerazvit, a tudi po tem obdobju so otroci dovzetnejši za okužbe, ker njihov imunski sistem še ni dovolj razvit.
Med minerali pomembno vplivajo na delovanje imunskega sistema baker, cink, selen in železo, med vitamini pa na imunski sistem vplivajo vitamini A, B6, B12, C, D in folna kislina. Evropska agencija za varnost hrane je za vse naštete podala zdravstveno trditev, da imajo vlogo oziroma prispevajo k delovanju imunskega sistema.
V zimskem času, ko je v prehrani manj svežega sadja in zelenjave, si lahko pomagamo z vitaminsko-mineralnimi pripravki, primernimi otrokovi starosti. Za delovanje imunskega sistema so pomembni predvsem vitamina C in D ter cink. Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča vnos 20 mg vitamina C in 3 mg cinka za otroke med 1. in 3. letom ter 30 mg vitamina C in 5 mg cinka za otroke med 4. in 6. letom starosti. Priporočen vnos vitamina D za otroke po 1. letu starosti je 20 μg (800 IE), vendar je pri dodatnem vnosu s prehranskimi dopolnili potrebna previdnost, saj ima veliko otrok predpisana zdravila z vitaminom D že vključena v redno terapijo.
Poleg vitaminov in mineralov vplivajo na čas trajanja in izraženost simptomov na primer prehladnih obolenj tudi zdravila iz ameriškega slamnika, betaglukani z imunomodulatornim delovanjem, matični mleček in kolostrom. Glede uporabe pri različno starih otrocih upoštevajmo navodila za uporabo in nasvet farmacevta v lekarni.
Ustrezni higienski ukrepi, kot so pogosto umivanje rok, uporaba zaščitnih mask, kašljanje v robček ter prezračevanje prostorov, zmanjšajo verjetnost okužbe.
Za ustrezno delovanje imunskega sistema je pomemben zdrav način življenja. Zdrava prehrana in dovolj vsakodnevnega gibanja na svežem zraku krepita odpornost. V zimskih mesecih, ko primanjkuje svežega sadja in zelenjave, si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili. Vnos vitaminov in mineralov naj bo skladen s priporočili, saj imajo lahko previsoki odmerki neželene učinke. Pomembna je tudi zadostna količina spanca, saj smo ob njegovem pomanjkanju dovzetnejši za okužbe. Novorojenčki potrebujejo med 13 in 17 ur spanca, otroci pa med 10 in 11 ur.
Vse več zdravstvenih stanj znanstveniki povezujejo z neuravnoteženo in revno mikrobno sestavo mikrobioma, kar imenujemo disbioza. Eden največjih izzivov je ugotoviti, ali sprememba v mikrobioti dejansko prispeva k nastanku bolezni ali pa je le njena posledica.
