Holesterol je voskasta, maščobi podobna snov in je v človeškem telesu nepogrešljiv, saj je v vsaki celici kot sestavni del celičnih membran. Pomembno vlogo ima tudi v živčnem tkivu in žolču. Iz holesterola nastajajo tudi številni hormoni, kot so estrogen, testosteron, vitamin D in drugi.
Maščobe v krvi delimo na holesterol in trigliceride. Ker so maščobe netopne v vodi, so holesterol in trigliceridi v krvi vezani na posebne beljakovinske prenašalce, ki jih imenujemo lipoproteini. Lipoproteini imajo različno gostoto, poznamo lipoproteine z visoko in nizko gostoto. Holesterolu, ki je vezan na lipoprotein visoke gostote, rečemo HDL-holesterol. Kratica je angleška in pomeni high density lipoprotein. HDL-holesterol ima zaščitno vlogo v telesu in mu pogosto rečemo tudi dobri holesterol. Njegova naloga je zbiranje holesterola v krvi in prinašanje tega do jeter. Holesterol, ki je vezan na lipoprotein nizke gostote, imenujemo LDL-holesterol (low density lipoprotein). Pogosto mu rečemo tudi slabi holesterol, saj se nalaga na stene krvnih žil.
Ateroskleroza
Nalaganje LDL-holesterola na stene ožilja je glavni povzročitelj ateroskleroze oz. poapnenja žil. Zaradi tega se žile zamašijo, kar zmanjša prekrvljenost tkiv in organov. Na začetku so aterosklerotične obloge mehke in lahko počijo. Na takšno razpoko se začnejo pripenjati trombociti in nastane krvni strdek, ki lahko žilo popolnoma zamaši. Ateroskleroza povečuje tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni, možganske kapi, srčnega infarkta in celo gangrene.
Ciljne vrednosti holesterola
Ciljne vrednosti holesterola so različne za posamezne skupine pacientov glede na njihovo ogroženost ali pridružene bolezni. Za zelo ogrožene skupine pacientov se priporoča vrednost LDL holesterola pod 1,4 mmol/L, pri ogroženih skupinah pacientov se priporoča vrednost LDL-holesterola pod 1,8 mmol/L, pri zmerno ogroženih skupinah pacientov pa pod 2,6 mmol/L. Pri vseh preostalih pacientih pa je ciljna vrednost LDL-holesterola pod 3 mmol/L. V zelo ogrožene skupine pacientov spadajo ljudje s hudo kronično ledvično boleznijo, sladkorni bolniki, ki že imajo okvare organov, osebe z družinsko hiperholesterolemijo s pridruženimi dejavniki tveganja in osebe z zelo veliko srčno-žilno ogroženostjo. V ogroženo skupino pacientov spadajo posamezniki z zmerno ledvično boleznijo, sladkorno boleznijo brez okvare organov, osebe z družinsko hiperholesterolemijo brez pridruženih dejavnikov tveganja in osebe z veliko srčno-žilno ogroženostjo. Pacienti z zmerno ogroženostjo pa so po navadi mlajši bolniki s sladkorno boleznijo, ki traja manj kot 10 let, in pacienti z zmerno srčno-žilno ogroženostjo. Ciljne vrednosti HDL-holesterola pri ženskah so nad 1,2 mmol/L, pri moških pa nad 1,0 mmol/L.
Meritve holesterola
Meritev holesterola je za zdrave odrasle osebe, brez posebnih pridruženih bolezni, dobro opraviti vsakih nekaj let. Če ima oseba urejen holesterol z uporabo terapije z zdravili, se kontrola svetuje enkrat na leto. Za tiste, ki holesterola nimajo urejenega, pa je kontrolo priporočljivo opraviti enkrat na 2 do 3 mesece, ne pa pogosteje, saj se vrednost lipidov v krvi spreminja počasi. Vrednosti holesterola so izmerjene najbolj natančno, če se izvedejo na tešče, po 12-urnem postu. V tem času se lahko uživa voda ali nesladkani čaj. Priporočljivo je, da se meritev izvede po 10-minutnem počitku. Meritev holesterola v krvi je občutljiva preiskava, ki lahko pokaže napačne rezultate, če se ne opravi na tešče, če je v telesu prisotno vnetje, npr. zaradi prehlada, ali če pred preiskavo uživamo hrano, bogato z maščobami in ogljikovimi hidrati. Najnatančnejše meritve holesterola so tiste, ki so opravljene v diagnostičnih laboratorijih. Meritev z merilniki iz kapilarne krvi je primerna za orientacijsko merjenje holesterola, npr. za opazovanje, ali se vrednosti holesterola spreminjajo, ne pa tudi kot diagnostična metoda. Poleg tega meritve iz kapilarne krvi pokažejo skupne vrednosti holesterola, diagnostične meritve v laboratorijih pa tudi vrednosti HDL- in LDL-holesterola.
Zniževanje holesterola
Za ustrezno delovanje telo potrebuje le delček holesterola, ki je prisoten v našem telesu, zato je smotrno stremeti k postavljenim ciljnim vrednostim holesterola. Znižanje LDL-holesterola v krvi ugodno vpliva na zdravje in dokazano zmanjšuje možnosti za nastanek zdravstvenih težav, kot so možganska kap, srčni infarkt, koronarna srčna bolezen in druge. Študije so pokazale, da znižanje vrednosti holesterola zgolj za 1 odstotek pomeni 2,5-odstotno manjše tveganje za srčni infarkt.
Zdrav življenjski slog
S prehrano lahko zmanjšamo LDL-holesterol tudi do 15 odstotkov. Priporočen je manjši dnevni vnos od 300 mg holesterola s hrano, pri ogroženih skupinah pa ne več kot 200 mg holesterola. Največ holesterola vsebujejo rumenjak, drobovina, možgani, piščančja koža, pašteta, hrenovke, krvavice, mesni sir, pečenice, kranjska klobasa, salame z vidno maščobo in polnomastni siri, npr. eno celo jajce vsebuje 300 mg holesterola. Z ureditvijo prehrane lahko znižamo LDL-holesterol in trigliceride. Hrana, ki vsebuje veliko fitosterolov ali vlaknin, lahko pripomore k znižanju vrednosti LDL holesterola. Zmanjšanje telesne teže lahko ugodno vpliva na znižanje LDL-holesterola, precej bolj pa pripomore k znižanju trigliceridov in povečanju HDL-holesterola. Za povišanje HDL-holesterola lahko poskrbimo tudi tako, da opustimo kajenje in alkoholne pijače uživamo v zmernih količinah ter da zmanjšamo vnos ogljikovih hidratov.
Redna telesna dejavnost, skladna s smernicami svetovne zdravstvene organizacije, npr. 5–7-krat na teden po najmanj 30 minut, ugodno vpliva na zvišanje HDL-holesterola in znižanje trigliceridov, manj pa pripomore tudi k znižanju LDL-holesterola.
Zdravila
Zdrav življenjski slog je učinkovit pri zniževanju holesterola pri povišanih mejnih vrednostih, ko je ta posledica življenjskega sloga in pri manj ogroženih skupin. Bolj ogrožene skupine pacientov in tisti, ki ne morejo urediti vrednosti holesterola s spremembo življenjskega sloga, pa potrebujejo zdravljenje. Najpogosteje predpisana skupina zdravil za zniževanje holesterola so statini, ki zavrejo nastanek holesterola v jetrih. V nekaterih primerih zdravniki predpišejo zdravila iz skupine fibratov, ki zavirajo izločanje lipoproteinov nizke gostote in pospešujejo tvorbo lipoproteinov visoke gostote. V tretji skupini je zdravilo ezetimib, ki zavira absorpcijo holesterola iz črevesja. Najnovejša skupina pa so biološka zdravila iz skupine zaviralcev PCSK9, ki pospešujejo razgradnjo lipoproteinov nizke gostote v jetrih.
