Cepiva so kakovostni, varni in učinkoviti farmacevtski izdelki, ki omogočajo zaščito pred nevarnimi okužbami.
Cepiva učinkujejo tako, da pripravijo imunski sistem, to je naravni obrambni mehanizem telesa, da prepozna in se brani pred določeno boleznijo. Cepljenje okrepi imunski sistem posameznika pred pogostimi boleznimi, ki jim je lahko izpostavljen. S cepljenjem se v veliki večini primerov prepreči, da bi ljudje sploh zboleli. V nekaterih primerih lahko oseba po cepljenju še vedno zboli, vendar je potek bolezni blažji in okrevanje hitrejše.
Cepiva torej varujejo pred nekoč smrtnimi boleznimi. Izkoreninila so črne koze in tako rekoč zatrla še druge bolezni, kot na primer otroško paralizo. Cepiva so navadno v obliki injekcij, nekatera pa v obliki pršil, na primer za nos, ali v peroralnih farmacevtskih oblikah, ki jih otroci pogoltnejo. Ko oseba prejme cepivo, se to imenuje cepljenje ali imunizacija.
Po Zakonu o nalezljivih boleznih delimo cepljenja na obvezna in na priporočena. Za dosego skupinske imunosti je treba cepiti veliko ljudi. Ko je namreč precepljenih veliko ljudi, se verige okužb pretrgajo. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) se mora na primer 95 odstotkov ljudi cepiti proti ošpicam, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni.
Ocena precepljenosti predšolskih otrok leta 2021 in šolskih otrok v šolskem letu 2020/2021 je pokazala, da je delež cepljenih otrok v drugem letu pandemije upadel. Najbolj opazen je upad pri priporočenih cepljenjih proti pnevmokoknim okužbam in proti humanemu papiloma virusu (HPV), pa tudi pri obveznem cepljenju s 3. odmerkom cepiva proti šestim nalezljivim boleznim: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence B (HIB) in hepatitisom B. Precepljenost s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se je nekoliko povečala, razlog pa je bila najverjetneje sprememba zakonodaje leta 2020, ki to cepljenje zahteva kot pogoj za vključitev otrok v javne vrtce.
Nekatera cepiva so dovolj učinkovita že po 1. odmerku, za zadostni učinek drugih je potrebnih več odmerkov. Pri večini cepiv traja nekaj tednov, preden je oseba popolnoma zaščitena. Nekatera cepiva preprečujejo okužbo do konca življenja, pri drugih so potrebni tako imenovani poživitveni oziroma obnovitveni odmerki. Ministrstvo za zdravje vsako leto izda Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili, objavljen pa je v Uradnem listu Republike Slovenije.
PREDŠOLSKI OTROCI
Center za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lansko leto objavil oceno precepljenosti na treh področjih:
1. Precepljenost s 3. odmerkom cepiva proti šestim nalezljivim boleznim: davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s HIB in hepatitisom B
To je obvezno cepljenje do dopolnjenega 18. meseca starosti. Na ravni države se je precepljenost zmanjšala na 86,4 odstotka, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Do leta 2020 se je precepljenost s 3. odmerkom tega cepiva gibala med 93,4 in 96,4 odstotka.
2. Precepljenost s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Tudi to je obvezno cepljenje, otroci morajo 1. odmerek cepiva prejeti med 11. in 18. mesecem starosti. Precepljenost se je povečala za eno odstotno točko s 94,3 odstotka leta 2020 na 95,3 odstotka leta 2021 in tako prvič po letu 2012 spet presegla zaželenih 95 odstotkov. To je namreč raven precepljenosti, ki zagotavlja ustrezno kolektivno zaščito predvsem pred izjemno nalezljivimi ošpicami. Predvidevajo, da se je precepljenost na tem področju povečala predvsem zato, ker je to cepljenje od leta 2020 pogoj za vpis v javne vrtce.
3. Precepljenost s 3. odmerkom cepiva proti pnevmokoknim okužbam
Cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam ne spada med obvezna cepljenja, je pa priporočljivo, saj je lahko okužba s pnevmokoki zelo nevarna za majhne otroke in se lahko konča tudi s smrtjo. Te okužbe zdravimo z antibiotiki, a so povzročitelji proti njim čedalje bolj odporni, zato postaja cepljenje še pomembnejše. Otroci morajo 3. odmerek prejeti med 11. in 18. mesecem starosti. Precepljenost je leta 2021 opazno upadla, in sicer na 58,2 odstotka, medtem ko je leto prej znašala že skoraj 70 odstotkov. Tudi tu so razlike po državi zelo velike.
ŠOLSKI OTROCI
Vsekakor je skrb vzbujajoč tudi pogled v tabele s podatki o obnovitvenih odmerkih obveznih cepljenj, ki ji otroci prejmejo med obiskovanjem osnovne in srednje šole, ter priporočenega cepljenja proti HPV. Center za nalezljive bolezni NIJZ je zbral naslednje podatke:
1. Precepljenosti s tremi odmerki proti hepatitisu B
Za otroke, rojene do konca septembra 2019, se program obveznih cepljenj izvaja še po prejšnji shemi, torej s 5-valentnim cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi, ki komponente proti hepatitisu B ne vsebuje. Zato so proti tej bolezni s tremi odmerki cepljeni posebej, in sicer:
1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
2. odmerek mesec dni po prvem in
3. odmerek 6 mesecev po prvem,
navadno ob sistematskem pregledu v 1. razredu.
2. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z 2. odmerkom cepiva
Med 5. in 6. letom starosti otroci prejmejo drugi odmerek omenjenega cepiva, ki spada med obvezna cepljenja. Če so podatki pokazali, da se je cepljenje s 1. odmerkom kljub pandemiji povečalo, je cepljenje z 2. odmerkom žal nekoliko upadlo. Delež cepljenih otrok je znašal okrog 91 odstotkov, medtem ko se je pred epidemijo gibal med 93,5 in 94,3 odstotka.
3. Precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju z obnovitvenim odmerkom
V 3. razredu osnovne šole otroci prejmejo obnovitveni (oziroma četrti) odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki je del obveznega cepljenja.
4. Precepljenost proti okužbam s HPV – deklice in dečki v 6. razredu
S cepljenjem proti HPV, ki je pri nas dostopno deklicam in dečkom v 6. razredu, učinkovito preprečujemo raka na materničnem vratu, številne druge vrste raka in zelo neprijetne genitalne bradavice. Cepljenje spada med priporočljiva cepljenja in se izvede z dvema odmerkoma. Žal je v šolskem letu 2020/2021 precepljenost upadla pod 50 odstotkov. Razlike po državi so velike, kot primer dobre prakse izstopa Zdravstvena regija Ravne, v kateri so kljub epidemiji z velikim trudom dosegli 83,7 odstotno precepljenost. Rak materničnega vratu bi lahko postal prva vrsta raka, ki bi jo lahko povsem izkoreninili oziroma preprečili, Slovenija pa bi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije to lahko dosegla med prvimi v Evropi. Eden od ciljev, ki bi jih morali za to doseči, je 90-odstotna precepljenost proti HPV.
5. Precepljenost z obnovitvenim odmerkom proti tetanusu v srednji šoli
Med 16. in 18. letom mladi prejmejo obnovitveni odmerek cepiva proti tetanusu, kar spada med obvezna cepljenja. Tu je bil upad precepljenosti zaznan že v prvem šolskem letu, ki se ga je dotaknila epidemija koronavirusa, še izrazitejši pa je postal v šolskem letu 2020/2021. Obnovitveni odmerek proti tetanusu je prejelo le 84,1 odstotka srednješolcev, medtem ko je precepljenost pred tem znašala kar 96 odstotkov.
ZAMUDE PRI CEPLJENJIH ZARADI EPIDEMIJE?
Epidemija in spremljajoči ukrepi so imeli na izvajanje cepljenj v preteklih dveh šolskih letih velik vpliv. V zdravstvenem sistemu so bili močno okrnjeni preventivni programi, s tem pa tudi sistematski pregledi in cepljenja. Otroke, ki bi bili sicer cepljeni na sistematskih pregledih, so pediatri vabili posamično, a se je pogosto dogajalo, da so starši prihod odpovedali zaradi bolezni, izolacije ali karantene, nekateri tudi zaradi strahu pred okužbo ali zaradi nasprotovanja ukrepom, kot je bila obvezna uporaba zaščitnih mask. Čeprav je statistično gledano upad precepljenosti velik, pa lahko največji delež upada pripišemo le zamiku oziroma zamudi pri izvedbi cepljenj. Če je res tako, bodo pokazali podatki za tekoče šolsko leto, ki bodo znani pozno spomladi leta 2023. Ti bi morali pokazati povečano število cepljenj, poleg izvedenih rednih cepljenj tudi cepljenja, ki bi morala biti izvedena prej, pa so bila z zamudo in zato niso bila vključena v aktualne podatke.
Vir:
https://nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/
