Okužbe zgornjih dihalnih poti so pogoste, predvsem v zimskem času. Večinoma gre za samoomejujoče virusne okužbe. Virusi so med drugim povzročitelji tudi gripe in navadnega prehlada.
Gripo povzročajo virusi gripe, prehlad pa več kot 200 različnih virusov. Pri večini ljudi in pri večini prehladov simptomi po enem do dveh tednih izzvenijo. Prehlad poteka navadno brez zapletov, občasno pa se lahko pri obolelih razvijejo zapleti, npr. vnetje sinusov oz. obnosnih votlin, bolezni spodnjih dihal, poslabšanje astme, akutno vnetje srednjega ušesa in drugi.
Pacienti z blagimi simptomi najpogosteje ne potrebujejo zdravljenja z zdravili. Svetujemo pa posvet z zdravnikom, če se stanje poslabša, ali v pričakovanem času okrevanja, ki navadno traja 7–10 dni, zdravstvene težave ne minejo.
Izraz navaden prehlad se nanaša na blago virusno okužbo zgornjih dihal, ki se kaže z zamašenim nosom in izcedkom iz nosu, kihanjem, vnetim grlom, kašljem, blago povišano telesno temperaturo, glavobolom in slabim počutjem.
Pacientom z blagimi do zmernimi simptomi priporočamo glede na to, kateri znaki prevladujejo, uporabo naslednjih zdravil:
Zdravila proti bolečini: paracetamol in nesteroidna protivnetna zdravila v priporočenih odmerkih za samozdravljenje so približno enakovredna pri lajšanju simptomov, npr. glavobola, bolečine v ušesih, mišicah in sklepih, povezanih s prehladom. Pri sočasnih drugih obolenjih in terapijah z zdravili priporočamo, da se pred jemanjem analgetikov posvetujete z magistrom farmacije v lekarni.
Zdravila za zmanjšanje nabreklosti nosne sluznice (dekongestivi): tako lokalno delujoči v obliki kapljic ali razpršila za nos in peroralni v obliki tablet ali sirupa, lahko tudi v kombinaciji s protibolečinskim zdravilom ali antihistaminikom, olajšajo težave pri zamašenem nosu. Priporočamo, da se lokalna uporaba teh zdravil omeji na dva do tri dni, ker se lahko po daljšem času uporabe pojavi povratni rinitis. Uporaba je lahko povezana tudi s krvavitvami iz nosu in suho nosno sluznico, vznemirjenostjo in nespečnostjo ter poslabšanjem urejenosti krvnega tlaka. Uporaba fiziološke ali hipertonične raztopine za izpiranje nosne sluznice olajša težave pri akutni okužbi zgornjih dihal.
Zdravila za lajšanje izkašljevanja (ekspektoransi, mukolitiki) olajšajo čiščenje zgornjih dihalnih poti. Čeprav pacienti pogosto povprašujejo po zdravilih proti kašlju (antitusiki), pri navadnem prehladu s kašljem z izmečkom svetujemo uporabo zdravil za čiščenje dihalnih poti. Preprečevanje kašlja namreč zavira čiščenje dihalnih poti. Namesto antitusikov, antihistaminikov, ekspektorantov ali mukolitikov včasih zadošča, če je sluznica zgornjih dihal dovolj navlažena. Pri tem pomaga uživanje tople tekočine (npr. čaj, topli napitki, juha), medu (pri otrocih, starejših od enega leta, in odraslih) ali uporaba pastil za grlo (pri večjih otrocih, pri katerih ni več tveganja, da bi zašli v dihala, in odraslih). Poskrbeti je treba tudi za primerno vlažnost v prostorih bivanja.
Vitamini in minerali: uživanje najmanj 200 mg vitamina C pri prehladu je lahko koristno. Metaanaliza iz leta 2023 je pokazala, da uporaba vitamina C vpliva na resnost simptomov prehlada. Sistematični pregled dveh raziskav pri otrocih je pokazal, da je cink, če so ga jemali najmanj pet mesecev, zmanjšal število prehladov in odsotnosti v šoli. Ugotavljali so tudi povezavo med večjimi serumskimi koncentracijami 25-hidroksivitamina D in manj prijavljenimi okužbami dihal.
Cepljenje, na primer proti gripi, je priporočljiva zaščita, predvsem za starejše in kronične bolnike. To ne pomeni, da se ne bomo okužili in zboleli. Bolezen pa običajno poteka blažje in brez težjih zapletov.
Zdravstvene težave zaradi navadnega prehlada navadno minejo v 7 do 10 dneh.
Na vrsto negativnih dejavnikov, ki slabijo imunski sistem, mogoče res nimamo vpliva, lahko pa krepimo njegovo odpornost z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje skrb za zdravo prehrano z dovolj vitaminov in mineralov ter beljakovin, dovolj gibanja in dovolj spanja.
Za uspešno preprečevanje širjenja okužb moramo upoštevati tudi osnovne higienske ukrepe, kot so umivanje rok z milom in vodo, ali razkuževanje rok z antiseptikom. Ob stiku z okuženo osebo uporabljajmo zaščitno masko.
Oboleli naj ostanejo doma in počivajo, saj bodo tako hitreje okrevali in pripomogli k neširjenju okužb.
