Venska tromboza pomeni delno ali popolno zaporo žile vene s krvnim strdkom. Kadar strdek nastane v površinskih venah, govorimo o površinski venski trombozi, ki ponavadi nima hujših posledic. V primerih, ko strdek nastane v globokih venah, govorimo o globoki venski trombozi (GVT), katere hujši zaplet je pljučna embolija.
Po svetu več kot 120 milijonov žensk uporablja različne oblike hormonske kontracepcije. Hormonska kontracepcija vsebuje bodisi dva hormona, enega iz skupine estrogenov in enega iz skupine progestagenov (govorimo o kombinirani hormonski kontracepciji), bodisi le enega od progestagenov. Nahaja se v obliki tablet, kožnih obližev, vaginalnega obročka ali injekcije. Čeprav se omenjene oblike kontracepcije uporabljajo na različne načine, vse oblike preko večih mehanizmov preprečujejo zanositev. Učinkovitost hormonske kontracepcije je ob pravilni uporabi več kot 99-odstotna. Čeprav gre za varno obliko kontracepcije, je možen tudi pojav neželenih učinkov. Eden od teh je tri do devetkrat povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov in tromboz v primerjavi z ženskami, ki take vrste kontracepcije ne uporabljajo. Pri predpisu kontracepcije tako zdravnik vedno najprej preveri prisotnost dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za nastanek venske tromboze in to ustrezno upošteva ob izbiri vrste kontracepcije.
Tveganje za nastanek venske tromboze se poveča, v kolikor ima ženska pridruženo srčno-žilno bolezen ali če obstaja družinska oz. dedna nagnjenost k nastanku krvnih strdkov. Prav tako se ogroženost povečuje s starostjo in je večja po 35. letu, dodatno pa tveganje zvišujeta kajenje in prekomerna telesna masa. Povečano tveganje je povezano z vrsto hormonov in njihovimi odmerki v hormonski kontracepciji. Manjši odmerki estrogena pomenijo manjše tveganje za nastanek venskih krvnih strdkov. Podatki kažejo, da hormonska kontracepcija samo s progestageni tveganja za nastanek venske tromboze ne poveča.
Strdek lahko veno zamaši le delno ali v celoti. Če je vena zamašena le delno, lahko GVT poteka prikrito, brez tipičnih znakov in simptomov. V kolikor pa strdek popolnoma zamaši veno, so znaki in simptomi velikokrat prisotni, vendar tudi v tem primeru lahko zaplet poteka asimptomatsko. V takšnih primerih je lahko prvi znak šele pljučna embolija, do katere pride, kadar se strdek odtrga in potuje v pljuča ter zamaši pljučne arterije. Prepoznavni znaki in simptomi GVT,
na katere moramo biti pozorni, je novonastala bolečina in oteklina uda (največkrat je to noga), koža je na tistem mestu bolj topla, lahko tudi modrikasto obarvana, podkožne vene so lahko nabrekle. Največkrat oteklina sega od stopala do meč, če so pa zamašene vene nad kolenom, pa lahko oteklina sega preko stegna vse do dimelj. Ob sumu na GVT je potrebno takoj obiskati zdravnika.
Čeprav kombinirana hormonska kontracepcija zveča tveganje za nastanek GVT, je njena uporaba še vedno varna. Uporabnice lahko tveganje za pojav krvnih strdkov zmanjšajo tako, da vzdržujejo primerno telesno maso, skrbijo za telesno aktivnost, zdravo prehrano in v celoti upoštevajo načela zdravega življenjskega sloga. V primeru družinske
obremenjenosti za krvne strdke ali drugih prisotnih ogrožujočih dejavnikih bo ginekolog na osnovi celotne anamneze svetoval drugo, primerno vrsto kontracepcije.
