Običajno se pomembnosti zdrave kože zavemo šele, ko nastopijo težave. Dve pogostejši kronični kožni težavi sta atopijski dermatitis in luskavica.
• Atopijski dermatitis
je kronična bolezen, sestavljena iz obdobij poslabšanja in izboljšanja. Pogostejša je pri osebah z alergijami. Pojavlja se v vseh življenjskih obdobjih, gre za porušeno ravnotežje in manjšo količino maščobnih kislin v koži, ki sodelujejo pri naravnem vlaženju kože. Posledično se zaradi okvare pregrade v roženi plasti zmanjša njena zaščitna funkcija, poveča se izhlapevanje vode skozi kožo, večja je prepustnost za dražeče dejavnike iz okolja v kožo, da postane še bolj občutljiva in razdražljiva. Ker je koža suha in srbeča, se s praskanjem le še bolj oslabi njena zaščitna funkcija. Na območju ekcema je veliko število vnetnih celic. Bakterije povzročajo draženje in srbečica se nadaljuje. Ta proces je znan kot začarani krog atopijske kože. Večina oseb z atopijskim dermatitisom ima lahko vse življenje suho in občutljivo kožo, prisotno je močno srbenje. V prvih mesecih življenja prevladuje pordela, roseča vneta koža, simetrična žarišča so na licih, čelu, širijo se v lasišče, zgornji del telesa, zunanjo stran rok in nog ter zapestje. V drugem in tretjem letu je koža bolj suha, pordela, značilna so žarišča na zapestju, gležnjih, vratu, v vdolbinah komolcev in kolen. Pri mladostnikih in odraslih se pojavljajo spremembe v pregibih velikih sklepov, na vekah, obrazu, zunanjih delih dlani in stopalih. Več težav se običajno pojavlja pozimi (suh zrak in kurjava) in spomladi (zaradi alergenov), čustveni stresi pa lahko stanje močno poslabšajo.
Nega
Ker je koža suha in srbeča, se s praskanjem še bolj oslabi zaščitna funkcija bariere kože. Obrambna funkcija kože kot bariere je zelo oslabljena in zaradi tega prihaja do razdraženosti in infekcij. Olajšano je pronicanje snovi iz okolice v kožo, posledično je zato prepustnost za alergene, bakterije, viruse in dražeče dejavnike iz okolja večja. Ker se navadno več težav pojavlja pozimi (suh zrak in kurjenje) in spomladi (zaradi alergenov), čustveni stresi pa lahko stanje močno poslabšajo, je priporočljiva skrbna in redna nega kože z uporabo emolientnih krem, 2–4-krat na dan, kar zmanjša suhost in srbenje kože. Z emoliensi in okluzivi nadomeščamo naravne lipide, dosežemo tvorbo zaščitnega filma na površini kože, kar zavira izhlapevanje vode, s tem pa se koža vlaži in mehča. To so rastlinska masla (kakavovo, karitejevo) in olja (olivno, arganovo, svetlinovo, boragino, konopljino …) in koži lastne snovi, in sicer ceramidi, skvalen in holesterol. Značilni predstavniki okluzivov so voski (jojobin, čebelji), lanolin in naftni derivati, kot so parafin, vazelin in dimetikon. Humektanti ali vlažilci so snovi, ki so sestavina naravnega vlažilnega dejavnika v koži in učinkujejo vlažilno tako, da pritegnejo in zadržujejo vodo v povrhnjici. To so aminokisline, mlečna kislina, natrijev laktat, glicerol, sečnina, hialuronska kislina, sorbitol, alantoin, ektoin, propilenglikol, pantenol, termalna voda, bogata z minerali, licochalcon A, ki je izvleček iz korenine sladkega korena in kot antioksidant zmanjša rdečino, blaži vnetje, ter ekstrakt ovsa.
• Luskavica
je ena najpogostejših kožnih bolezni, navadno se pojavlja postopoma, osebe s težavami pa lahko spremlja vse življenje. Prednostna mesta luskavice so pogosto simetrična in izrazita ter se največkrat pojavljajo na komolcih in kolenih, manj pa na lasišču in križu. Za luskavico so značilne od zdrave kože ostro omejene bunčice, ki se združujejo v večje rdeče plošče ali plake nepravilnih oblik, pokrite pa so s srebrnimi luskami, ki se pogosto luščijo.
Nega
Pri luskavici je zelo pomembna vsakodnevna redna nega, s katero se ohranja stanje kože in prepreči poslabšanje. Priporočeno je nežno čiščenje kože s sindetom (milo brez detergenta), še posebno pri kopanju v kadi. Za nego kože je najbolje uporabljati nevtralna mazila brez dišav, ki mehčajo in vlažijo kožo ter zmanjšajo luščenje (sečnina, glicerol, glukoglicerol, mineralna voda). Za nego luskastih zaplat se uporabljajo keratolitične učinkovine, npr.:salicilna kislina, glikolna kislina, cinkov pirition, keluamid, žveplo.
Povzetek
Skupno pri negi za vse vrste dermatitisov je umiriti srbenje in zmanjšati vnetje, se izogibati dražečim snovem, temperaturnim spremembam, vetru, soncu, zmanjšati uporabo alkalnih mil, detergentov, konzervansov, barvil, dišav, volnenih in sintetičnih tkanin … Na pravilno in pogostejšo nego smo še bolj pozorni v jesenskih in zimskih mesecih, ker se stanje suhe kože zaradi večjih temperaturnih razlik navadno poslabša. Zelo pomembna je vsakodnevna higiena kože med fazo mirovanja in tudi med akutno fazo. Lokalno svetujemo skrbno nego kože z redno uporabo emolientnih krem in pogosto nanašanje zaščitnih mazil, ki zmanjšajo suhost kože, nastanek lusk, razpok in srbenje kože ter okrepijo zaščitno funkcijo kože in zmanjšajo izhlapevanje vode in vdiranje zunanjih alergenov. Svetujemo tudi uporabo oljnih kopeli, ki naj ne bi trajale več kot 10 minut, vendar ne v času akutnega vnetja, ter sindete, ki so brez dodanih mil in kože ne dražijo. Temperatura vode ne sme biti višja od 32 do 33 stopinj Celzija. Pomembno je, da kožo po kopanju dobro izperete, le rahlo popivnate in takoj na vlažno kožo nanesete negovalno mazilo, ki ga prej ogrejte na dlani. Mazila nanašamo od 2- do 4-krat na dan v dovolj veliki količini, z nežnimi krožnimi gibi, dokler se popolnoma ne vpije v kožo. Kremo najprej nanesite na roke in dlani, nato na noge, stopala in obraz. Poskrbeti je treba tudi za nohte, ki naj bodo kratko pristriženi, saj se v primeru praskanja poveča možnost dodatnih poškodb na koži. Poleg zunanje nege so zelo pomembni tudi zdrava prehrana, dovolj tekočine, veliko gibanja, ki prinaša dobro prekrvitev in boljšo preskrbo celic s hranilnimi snovmi, sprostitev in spanje.
