Prepoznava psihosomatskih zdravstvenih težav je težavna. Pacienti imajo povsem konkretne telesne zdravstvene težave: utrujenost, vrtoglavico, glavobol, težko dihanje, omedlavico, slabost, bruhanje, dispepsijo, nespečnost, bolečine v prsih, občutek nepravilnega bitja srca, prebavne težave in kronične bolečine.
V primeru samozdravljenja zdravstvenih težav magister farmacije ob izdaji zdravil vedno svetuje tudi primeren čas samozdravljenja. Če pacientu v tem času zdravstvenih težav s samozdravljenjem ne uspe odpraviti, je potreben posvet z zdravnikom.
Starši imajo neredko od svojih otrok visoka pričakovanja. Komunikacija med družinskimi člani pa je prepogosto nejasna in posredna, izražanje negativnih občutkov pa prepovedano. Zato jih otrok odrine, potlači in sčasoma ne občuti več. Namesto tega se ti lahko začnejo izražati v obliki telesne bolezni, kar je za okolico pogosto sprejemljivejše. Pogosto so taki otroci v otroštvu deležni pozornosti in razumevanja samo takrat, ko so bolni.
Doživljanje negativnih občutkov in stresa ni značilno le za odrasle, ampak tudi za otroke in mladostnike. Vzroki so pri otrocih in mladostnikih lahko različni in so povezani s telesnimi spremembami v obdobju odraščanja, medosebnimi odnosi, težavami v odnosu s starši, vrstniki in sorojenci ter z nekaterimi manj predvidljivimi situacijami v družini ali šoli, kot na primer finančnimi težavami, ločitvijo, boleznijo starša, zahtevami v šoli ali trpinčenjem.
Vir podatkov za psihosomatske težave otrok in mladostnikov je predvsem mednarodna raziskava Health Behaviour in School-Aged Children (HBSC), ki poteka v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo že več kot 25 let. Raziskava poteka vsake štiri leta, rezultati zadnje raziskave so iz leta 2018. HBSC zajema podatke o doživljanju osmih psihosomatskih simptomov: glavobol, bolečine v želodcu, bolečine v hrbtu, občutek potlačenosti, razdražljivost, nervoznost, nespečnost in omotičnost.
Podatki iz podatkovnih zbirk in raziskave HBSC kažejo, da starejši mladostniki pogosteje poročajo o doživljanju stresa kot mlajši in dekleta pogosteje kot fantje. O pojavljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko je poročala več kot četrtina otrok in mladostnikov. Od 11. do 15. leta starosti se pomembno poveča odstotek tistih, ki doživljajo vsaj dva psihosomatska simptoma več kot enkrat tedensko, prav tako so ti odstotki skoraj dvakrat višji pri dekletih kot pri fantih. Podobno velja tudi za prisotnost posameznih psihosomatskih simptomov, ki so večinoma najpogostejši pri 15-letnih mladostnikih in pri dekletih.
Rezultati naslednje raziskave HBSC 2022 bodo vključevali tudi vpliv epidemije in šolskega dela na daljavo, ki je poleg povečane zasvojenosti z računalniškimi igrami verjetno še povečalo pojavljanje psihosomatskih težav med otroki in mladostniki.
Po poročanjih osebnih zdravnikov ima kar do četrtina pacientov, ki jih obišče, dolgotrajne telesne simptome, za katere pa po številnih preiskavah ne najdejo vzroka. Ta medicinsko nepojasnjena stanja v strokovni literaturi poimenujejo tudi vztrajni telesni simptomi. Po izključitvi somatskih vzrokov pogosto ostanejo pacientove zdravstvene težave nerazrešene. Po ugotovitvi, da gre za psihosomatsko motnjo, takega bolnika zdravnik napoti k psihologu ali psihiatru.
