Ljudje smo socialna bitja. Ne znamo živeti sami, radi se družimo. Vsak trenutek, ki si ga je smiselno zapomniti, praznujemo s petjem, hrano in druženjem, neredko tudi s plesom. In naj je še tako težko, življenje vedno najde pot. Da pa bi bila pot v lepši jutri čim lažja in da bi do cilja prišli čim hitreje in s čim manj negativnimi posledicami, je smiselno v naslednjih dneh nekoliko drugače organizirati svoje življenje. Poiskati moramo pot do svojih korenin in spet najti stik z naravo, ki smo ga v letih iskanja materialnih in drugih izzivov skorajda izgubili.
Za premagovanje stisk kot posledice izolacije je smiselno slediti nekaterim smernicam vedenja.
- Izdelajte si urnik aktivnosti, ki naj čim bolj ustreza nekdanjemu urniku. Če želimo vzdrževati običajno samopodobo, se morajo naše aktivnosti čim manj razlikovati od nekdanjih.
- Ohranite ali obnovite svoje rituale, ki so vam dajali občutek varnosti in smisla v življenju. Npr. zgodnje vstajanje kot nekoč, britje in oblačenje kot nekoč, začetek dela (sicer doma) ob osmih zjutraj, kava v predvidenem odmoru, kot ste jo imeli nekoč, morda klepet prek spleta s sodelavci, s katerimi ste nekoč klepetali na kavi ipd. Rituali obarvajo naše življenje in nam dajejo občutek individualnosti, to pa je ravno tista stvar, ki jo je socialna izolacija najbolj prizadela.
- Poskrbite za red in disciplino. Delo od doma je običajno predvideno zgolj za zelo samomotivirane ljudi, za take, ki se znajo samostojno in disciplinirano pripraviti do dela. Večina ljudi seveda ni takih. Če si ne navijejo budilke ob sedmih, bodo vstali ob osmih, devetih ali celo preležali ves dopoldan. Če ne bodo imeli skupnega službenega video sestanka prek spletne kamere npr. v ponedeljek ob pol devetih zjutraj, bodo morda ves dan oblečeni v pižamo, neobriti, neurejeni, nepripravljeni na delo, neosredotočeni in brez posebnih ciljev. Večina ljudi potrebuje nadzor, uro, nadrejenega ali vsaj klic nekoga. Posledica take situacije seveda ne bo zgolj precej manjša produktivnost, ampak tudi precej nižje zadovoljstvo zaposlenih. Zato da se počutimo koristne, uspešne, učinkovite, delovne in samozavestne, je treba znati ustvarjati. V običajnem službenem ritmu in z rituali se vsak dan dokazujemo pred drugimi, dobivamo njihovo potrditev, pohvalo, včasih tudi grajo, a v vsakem primeru neko povratno informacijo, ki je v razmerah socialne izolacije skoraj ni ali pa je nestalna in prešibka. Tako se mnogi počutijo nekoristne, izgubljajo občutek lastne vrednosti, samozavest se niža in posledično si taki ljudje ne postavljajo več visokih in izzivalnih ciljev. Življenje lahko nenadoma postane neznosno, nesmiselno in prazno. Prav zato je ključnega pomena, da poskrbimo za disciplino. Najbolje je, da kar napišemo urnik, ki velja za vse člane družine.
Navajam primer urnika:
- Vstajanje ob sedmih, urejanje za šolo in službo, kavica in lahek zajtrk.
- Začetek dela za šolo in službo ob 8.00.
- Odmor za skupni zajtrk ob 10.30.
- Nadaljevanje dela za šolo in službo. 11.00–15.00.
- Kosilo ob 15.00.
- Popoldansko delo za službo in šolo do 17.00.
- Odhod ven – organizirana telesna aktivnost (vsaj uro do uro in pol).
- Čas za družinske zabavne aktivnosti 19.00–20.00
- Večerja ob 20.00.
- Prosti čas in pogovori ter čas zase.
Tak urnik bo deloval kot pomoč pri doseganju ciljev in bo tako imenovana »push-motivacija«, ki nas prisili, da se trudimo in tako lažje pridobimo ustrezno energijo za sledenje zastavljenim ciljem.
Odhod na zrak za zmanjšanje napetosti. Celodnevno preživljanje časa v izolaciji ustvarja številne napetosti, ki jih je treba postopno in vsakodnevno sproščati. Treba si je dnevno organizirati aktivnosti, ki na sprejemljiv in družbeno dovoljen način omogočajo sproščanje nakopičenih napetosti. Take aktivnosti je treba dodati na svoj dnevni urnik. Npr. lahko si poiščete boksarsko vrečo in 15–20 minut udarjate vanjo. Za večjo učinkovitost lahko na vrečo nalepite tiste, na katere ste jezni. Sami se boste učinkovito sprostili, tisti, ki vam gredo na živce, pa jih bodo skladno z vašo jezo »dobili po glavi«. Takšna dovoljena katarza je zelo podobna tistemu, kar so nekoč počeli pripadniki prijaznega ljudstva Arapešev iz Nove Gvineje, ko so bili na koga jezni. Niso poznali telesne agresivnosti, pač pa zgolj verbalno. Jezo so seveda občutili kot vsak običajen človek, saj je jeza ena izmed šestih primarnih čustev. Ni dobro, če jo preveč tlačimo, a hkrati jo je treba sprostiti na dovoljen način. Arapeši so imeli za to pripravljene palice in votlo drevo, po katerem so tepli in hkrati vpili tako dolgo, da so se pomirili. Potem so lahko živeli naprej prijazno in v sožitju. Nekoč smo pri nas hodili cepit drva, kadar smo bili jezni. Odkar se grejemo na plin, kurilno olje ali elektriko, tudi tovrstne aktivnosti ni več veliko.
Vzemite si čas za vsaj uro do uro in pol gibanja na dan. Kratka analiza je pokazala, da ljudje naredimo od 4000 do 6000 korakov dnevno samo ob najrazličnejših aktivnostih v službi ali šoli, dodatno pa še precej več energije porabimo za športno-rekreativne dejavnosti. Ker je danes večina doma v izolaciji, je gibanje bistveno zmanjšano. Naredimo tudi do 6000 korakov manj kot običajno. Zato je nujno, da smo vsak dan telesno aktivni. Nujno za preprečevanje dviga telesne teže, nujno za vzdrževanje aerobne pripravljenosti in nujno zaradi pozitivnega vpliva gibanja na razpoloženje in zadovoljstvo. Z gibanjem zagotavljamo tudi sproščanje napetosti, zaradi gibanja se ljudje počutijo bolje, bolj zdravo in se bolj cenijo. Naše raziskave potrjujejo, da gibanje izboljša samopodobo, dvig telesne teže pa jo poslabša. Za konkretno vzdrževanje običajne telesne pripravljenosti oz. za odstranjevanje negativnih gibalnih posledic izolacije bi morali hoditi vsaj uro na dan. V tem času povprečno naredimo cca 7000 korakov ali prehodimo šest kilometrov. Če smo sposobni med hojo občasno tudi teči, je učinek še boljši. Če uspete z družinskim članom na takem vsakodnevnem sprehodu občasno še tekmovati v kratkih 20-sekundnih šprintih, bo trening še učinkovitejši, podoben intervalnemu treningu, ki pomaga krepiti tudi našo imunsko sposobnost, vi pa si boste zagotovili še tekmovalno izkušnjo v smislu »zmagam ali izgubim«, s katero se sicer vsakodnevno srečujemo in je nujna za izgradnjo samopodobe. Daleč najbolje seveda je, če tečemo v naravi. Namesto teka lahko izberemo tudi kolesarjenje ali kakšno drugo aktivnost. Pomembno je le, da tekmujemo s samim sabo, da se učimo doseči rob neugodja, rob bolečine in da skušamo presegati svoje včerajšnje dosežke. Vse to nujno potrebujemo za občutek, da smo dobri, da smo uspešni in da napredujemo. Taki občutki pomagajo pri ustvarjanju smisla v življenju in pri zagotavljanju občutka, da smo na pravi poti. Posebej športne aktivnosti, ki jih opravljamo v naravi, so zelo pomembne. Pomagajo nam razumeti mnoge stranpoti, na katere je človeštvo zašlo v zadnjih desetletjih. Krizo, v kateri smo se znašli, je treba znati razumeti tudi kot klic po spremembah. Že leta najrazličnejši strokovnjaki poudarjajo, da je človeštvo izgubilo stik z naravo, postalo vse bolj pohlepno in začelo precej neodgovorno izkoriščati osnovne dobrine, ki nam jih podarja narava. Zaradi svojega neodgovornega početja smo začeli negativno vplivati na vremenske pojave, ki so začeli ogrožati življenje, kakršnega poznamo. Ogrozili smo vire kisika, vode ipd. Prav zanimivo je, kako smo v teh tednih izolacije postajali vedno bolj nestrpni in sovražni, tako zelo, da večina ni niti opazila, kako je narava vzcvetela v vseh rožnatih barvah, kako so se drevesa prebudila in nam ponudila lepoto, na katero kar pozabimo in ki se je največkrat zavemo šele, ko proti koncu življenja obležimo na postelji in neznansko pogrešamo samo npr. pogled na gore, barvast jesenski gozd ali petje ptic na gregorjevo. Čas po pandemiji je idealen, da prevetri naš pogled na naravo, na odgovornost človeka do narave in na smisel življenja. Najbolj znan raziskovalec smisla življenja in utemeljitelj logoterapije Viktor Frankl je svoje najpomembnejše knjige spisal na osnovi doživetij v koncentracijskem taborišču, ko je v silnih trenutkih groze znal poiskati smisel življenja in se veseliti vsake podarjene ure, minute ali sekunde. V tem času sem se večkrat vprašal, kako smo lahko postali tako neobčutljivi za cvetje, zelenje in vonje, ki nam jih podarja narava. Ukvarjamo se s prepovedmi gibanja po Sloveniji, a hkrati ne znamo našteti dreves, ki cvetijo v neposredni okolici našega doma, pa čeprav jeseni bogato obrodijo s sadeži, ki mnogim polepšajo življenje. 27. aprila sta moja pokojna starša praznovala obletnico poroke. S sestrami smo vsako leto na praznično jutro zgodaj vstali in iz sosednjega gozda, edinega naokrog, kjer so rastli spomladanski mavrahi, prinesli sveže gobe in jima pripravili zajtrk. Bolj kot sta bila vesela svežega naravnega zajtrka, bolj smo bili srečni tudi mi. V vazi je bil šopek sveže natrganih bujno zelenih lipovih listov in zdelo se je, kot da imamo zajtrk v naravi.
- Organizirajte si sprostitvene dejavnosti, poskušajte jih izvajati skupaj z družinskimi člani. Vsak dan poiščimo drugo sprostitveno aktivnost, vsak dan za enega člana družine, in pokažimo, da znamo lastne želje podrediti vsakič drugemu. Skupno sožitje od nas zahteva, da se znamo prilagajati, da znamo egocentrično vedenje zamenjati za altruizem in da razumemo, da je sreča v skupnem preživljanju časa z ljudmi, ki jih imamo radi. To pa seveda tudi pomeni, da se moramo naučiti lepše komunicirati, najprej v družini, potem pa tudi širše v družbi.
- Omejite čas gledanja TV in čas preživljanja na spletu, saj je v tem trenutku bistveno primernejše čas preživeti v naravi in aktivno, da bi čim prej doživeli vrnitev v normalno življenje v dobri psihofizični kondiciji. Uporaba spleta naj bo namenjena predvsem učenju in komuniciranju s tistimi, ki jih ne moremo videti zaradi izolacije. Vidni stik s prijatelji je pomemben, zato ga vzdržujmo in ostajajmo socialna bitja.
- Obdajte se s pozitivnimi ljudmi in vzdržujte pozitivno razpoloženje. Prav pozitivno razpoloženje je ključno za ustvarjanje motivacije za spremembe, za povečanje zadovoljstva ljudi in za ustvarjanje upanja v lepšo prihodnost. Narava, zelena barva, ki psihološko najbolj pomirja med vsemi barvami, in vonj prebujanja narave so kot naročeni za ustvarjanje novih začetkov z željo po lepši Zemlji v 21. stoletju.
- Zadnji predlog za preživljanje izolacije je iskanje humorja. Življenje je lahko bistveno lepše, če se na težave odzovemo s humorjem, s podporo in ne sovražno. Življenje v Sloveniji, ki jo lepo imenujemo zelena dežela in katere nacionalne barve, ki jih nosijo tudi naši športniki na največjih tekmovanjih, vključujejo modro kot nebo, belo kot sneg in zeleno kot pomladna narava, bi moralo po novem koronavirusu postati lepše, prijaznejše do pomoči potrebnih in bolj zdravo za bolne in nemočne. V krizi smo ljudje bolj pripravljeni sprejeti spremembe. Zdajšnjo krizo je treba razumeti kot klic po spremembah. Smo dovolj bogata dežela, da mora ohranitev življenj in ohranitev kakovosti življenja postati naša najvišja vrednota. Verjamem, da smo kot družba sposobni izbrati prave prioritete na poti do lepše dobe – dobe po koronavirusu.
