Prehranska intoleranca ni neposredna posledica imunskega odziva tako kot alergija na hrano. Vzrok zanjo je lahko odsotnost ali zmanjšana aktivnost določenega presnovnega encima, farmakološki odziv na določene snovi v hrani ali pa prisotnost bakterijskih toksinov in za človeka toksičnih snovi v hrani.
Intoleranca na hrano pomeni, da se po zaužitju določene hrane pojavljajo značilni simptomi, ki so običajno vezani na prebavila in kožo. Kažejo se kot slabost, trebušni krči, napihnjenost in driska, srbenje kože ali glavobol. Do težav pride od nekaj ur do nekoliko dni po zaužitju take hrane in lahko trajajo nekaj dni.
Encimska odsotnost je vzrok laktozne, fruktozne in galaktozne intolerance. Snovi v hrani kot so kofein, tiramin, histamin, salicilati in nitriti so lahko vzrok težavam, ki nastopijo po zaužitju živil, ki vsebujejo te snovi. Poleg bakterijskih aflatoksinov so človeku škodljive tudi druge snovi, ki jih vsebujejo rastline, na primer cianidi.
Najbolj pogosto govorimo o intoleranci na sladkorje, kot sta laktoza in fruktoza ter histamin v hrani. Manj pogosta je intoleranca na kofein, salicilate, nitrite in ostale dodatke živilom.
Nepresnovljena laktoza poviša osmotski tlak v tankem črevesju s pomikom vode v črevo in posledično pride do driske. Pri fermentaciji laktoze s pomočjo črevesnih bakterij nastajajo plini in s tem povezane težave, kot so krči, napenjanje in bolečine. Aktivnost encima laktaze se običajno v odraslosti zmanjša. Poleg genetike vpliva na aktivnost encima tudi način prehranjevanja, črevesne bolezni, poškodbe in kirurški posegi na črevesju. Večina odraslih lahko zaužije določeno količino mleka naenkrat, npr. 2,5 decilitra, brez pojava težav. To pomeni, da tolerirajo približno 12 g laktoze v enkratnem odmerku. Ker so mleko in mlečni izdelki pomemben vir kalcija, se pri laktozni intoleranci priporoča uživanje mlečnih izdelkov brez laktoze oz. z dodanim encimom, laktazo. Pri posameznikih z zelo hudo laktozno intoleranco svetujemo preračun skupne količine zaužite laktoze s prehrano in dnevnim odmerkom zdravil, če ta vsebujejo laktozo, ki je prisotna na primer v tabletah in kapsulah kot polnilo.
Pri histaminski intoleranci uživanje hrane, ki vsebuje veliko histamina ali hranil, ki sproščajo histamin, sproži pojav znakov, ki so podobni imunsko pogojeni alergijski reakciji. Zaradi vnosa histamina s hrano ali hranili, ki sproščajo histamin, kot so ribe (zamrznjene, prekajene, soljene, konzervirane, npr. skuše, sardele, tune), raki, določeni siri, meso (klobase, suhomesnati izdelki), zelenjava (kislo zelje, špinača, jajčevec, paradižnik), alkohol (rdeče in belo vino, pivo, penina), čokolada ter sadje (ananas, jagode, papaja, citrusi, oreški), aditivi in začimbe, lahko pride do glavobola, težav z dihali, padca krvnega tlaka in srbenja kože. Težave običajno izzvenijo v nekaj urah.
Poleg alergije na pšenico oziroma celiakije, ki je avtoimunska bolezen, se pri posameznikih lahko pojavi glutenska intoleranca. Za razliko od prvih, ki morajo gluten popolnoma izločiti iz prehrane, pa slednji le omejijo vnos glutena z živili.
NA KRATKO
Živila imajo običajno kompleksno sestavo. Zato je za prepoznavo intolerance in njeno razločevanje od imunsko pogojenih alergij na hrano potrebno spremljanje zaužitih živil v obliki dnevnika ter spremljanje časovnice nastanka in trajanja težav. Na splošno se simptomi intolerance na hrano pojavijo kasneje kot pri alergijskih reakcijah in so vezani pretežno na prebavni trakt in kožo. Intoleranca na prehrano je sicer neprijetna, vendar za razliko od alergijskih odzivov na hrano, ki lahko vodijo tudi do smrtnih izidov, ni življenjsko ogrožajoča. Razne diete z izločanjem živil, ki temeljijo na rezultatih, pogosto nespecifičnih in zavajajočih presejalnih testov, se kažejo kot nepotrebne.
Metoda za določanje intolerance na živilo je izločanje tega iz prehrane.
Če sumite, da vam določeno živilo škodi, ga poskušajte za določen čas, navadno se svetuje 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati. Če se simptomi vrnejo, ste na to živilo verjetno intolerantni, zato njegov vnos s hrano omejite.
