Dermatitis na splošno pomeni vnetje kože, ki se kaže na različne načine, pojavlja se v številnih oblikah in na različnih delih telesa. Pogosto ga spremljajo rdečina, suha koža, luščenje, srbenje, izpuščaji, mehurčki in otekline. Tako kot so znaki vnetja popolnoma različni, z različnimi vzroki nastanka, se tudi nega in zdravljenje glede na obliko dermatitisa zelo razlikujeta.
Najpogostejše se pojavljajo atopijski dermatitis in alergijski kontaktni dermatitis, ki sodita med alergijske kožne bolezni, iritativni kontaktni dermatitis – nealergijska reaktivna kožna bolezen – in seboroični dermatitis, perioralni dermatitis ter dermatitis pod plenicami.
Sredstva za nego kože
Skupno pri negi vseh vrst dermatitisov je, da se je treba izogibati dražečim snovem, preprečiti njihovo delovanje na kožo in zmanjšati uporabo alkalnih mil, detergentov, konzervansov, barvil, dišav, volnenih in sintetičnih tkanin, se izogibati vetru, soncu, umiriti je treba srbenje in zmanjšati vnetje. Svetuje se uporaba oljnih kopeli ter sindetov, ki so brez dodanih mil in kože ne dražijo. Oljne kopeli naj ne trajajo več kot 10 minut in naj se ne izvajajo v času akutnega vnetja. Primerna temperatura vode za kopanje je od 32 do 33 °C. Pomembno je, da se koža po kopanju dobro izpere in le rahlo popivna. Lokalno se svetuje skrbna in redna nega kože z uporabo emolientnih krem, ki zmanjšajo suhost kože in s tem povezano srbenje kože, okrepi se zaščitna funkcija kože, zmanjšata se izhlapevanje vode ter vdiranje zunanjih alergenov. Na kožo moramo nanesti dovolj mazilne podlage 2–4-krat dnevno, vedno po kopanju ali prhanju, na vlažno kožo, z nežnimi krožnimi gibi, dokler se popolnoma ne vpije v kožo. Krema se najprej nanese na roke in dlani, nato na noge, stopala in obraz. Stanje suhe kože se poslabša v jesenskih in zimskih mesecih, saj smo pozimi bolj izpostavljeni večjim temperaturnim razlikam, ko prehajamo iz toplega in suhega prostora na hladen ter vlažen zrak. Zato moramo biti še toliko bolj pozorni na pravilno in pogostejšo nego.
Z emoliensi in okluzivi nadomeščamo naravne lipide, dosežemo tvorbo zaščitnega filma na površini kože, ker zavirajo izhlapevanje vode, s tem pa kožo vlažijo in mehčajo. To so rastlinska masla (kakavovo, karitejevo) in olja (olivno, arganovo, svetlinovo, boragino, konopljino …) ter koži lastne snovi, in sicer ceramidi, skvalen ter holesterol. Značilni predstavniki okluzivov so voski (jojobin, čebelji), lanolin in naftni derivati, kot so parafin, vazelin ter dimetikon.
Humektanti ali vlažilci (aminokisline, mlečna kislina, natrijev laktat, glicerol, sečnina, hialuronska kislina, sorbitol, alantoin, ektoin, propilenglikol, pantenol) delujejo vlažilno, tako da pritegnejo in zadržujejo vodo v povrhnjici. To so snovi, ki so sestavina naravnega vlažilnega faktorja v koži.
Poznamo še termalno vodo, ki je bogata z minerali, zlasti Ca in Mg, licochalcon A, ki je izvleček iz korenine sladkega korena kot antioksidant.
Simptome kožnih vnetij lahko blažimo z/s:
-
uporabo primernih losjonov in mil
-
izogibanjem praskanju
-
uporabo oblačil iz naravnih materialov
-
menjavo detergenta za perilo
-
previdnim otiranjem kože
-
spremembo kopalnih navad
-
izogibanjem mehčalnim sredstvom za perilo
-
izogibanjem stresu
V lekarni vam bomo z veseljem svetovali o pravilni izbiri izdelkov in negi kože, v primerih poslabšanja pa je seveda nujen obisk zdravnika.
