Alergijske bolezni so v porastu
V zadnjih desetletjih pojavnost alergijskih bolezni narašča v vseh obdobjih življenja, tudi pri dojenčkih in otrocih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na pojavljanje alergij vplivajo številni dejavniki, kot so na primer podnebne spremembe, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom in razširjanje tujerodnih vrst rastlin.
Dojenčki in alergije
Alergija na hrano je sicer pogosta zdravstvena težava dojenčkov, ni pa vsak neželen odziv na določeno hrano, ki se uvede na novo, imunsko pogojen. Večinoma gre za prehodna stanja, ki sčasoma izzvenijo. Prehodne blage preobčutljivosti na določeno hrano so pri dojenčkih posledica neprenašanja ali slabega prenašanja, draženja prebavil kot tudi psihogenih vzrokov. Dokaz alergije je pozitiven provokacijski test, ki ga opravi zdravnik v alergološki ambulanti.
Glavni prehranski alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, pšenica, soja, ribe in morski sadeži. Za prve tri naštete se pogosteje pojavlja takojšnja reakcija na hrano. Znaki in simptomi se pojavijo znotraj ene ure z rdečico in srbenjem kože, bolečinami v trebuhu z bruhanjem ali /in drisko, zamašenim nosom, kašljem ali edemom dihal, v hujših oblikah lahko nastopi tudi anafilaksija, ki je urgentno, življenje ogrožajoče stanje.
Če je še v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega tisočletja veljalo, da je potrebno izogibanje alergenom zaradi povečane prepustnosti in nezrelosti prebavil dojenčkov, je temu nasprotno aktivno spodbujanje razvoja tako imenovane “oralne tolerance” preko zgodnjega uvajanja goste hrane s potencialnimi alergeni med četrtim in šestim mesecem starosti dojenčka.
Po sedaj veljavnih priporočilih pediatrov je najustreznejša hrana dojenčkov v prvih šestih mesecih materino mleko, po prvem letu starosti se v hrano uvede kravje mleko, po drugem letu starosti jajca in po tretjem letu arašidi, oreščki, ribe in morski sadeži.
Značilnosti “alergijskega pohoda”
Po prvem letu starosti alergije na hrano začnejo izzvenevati. Zelo pogosta alergijska bolezen predšolskih otrok je atopijski dermatitis. Skoraj polovica teh otrok je imela v prvem letu življenja alergijo na hrano. To potrjuje hipotezo dvojne izpostavitve alergenu, preko prebavil in skozi kožo zaradi porušene kožne bariere. Pri atopijskem dermatitisu zdravniki svetujejo izključitev le tiste hrane, ki očitno poslabša stanje kože. Pomembna pa sta pravilna nega kože in po potrebi ustrezno protivnetno zdravljenje.
Pri otrocih po vstopu v šolo začne atopijski dermatitis izzvenevati, pri njih se veča pojavnost alergijskih bolezni dihal, tako rinitisa kot astme. K boleznim dihal prispevajo tudi drugi inhalacijski alergeni, od pelodov trav in dreves do pršic v stanovanjih ter onesnažen zrak.
Alergije na zdravilne učinkovine in pomožne snovi v zdravilih
Pri otrocih predstavljajo alergije na zdravila manj težav kot pri odraslih. Najpogostejša je preobčutljivost na betalaktamske antibiotike. Več težav lahko predstavljajo pri dojenčkih in otrocih prisotna barvila in konzervansi v različnih farmacevtskih oblikah, npr. sirupih.
