Lekarne in lekarniški strokovni delavci so ves čas epidemije na voljo uporabnikom za strokovne nasvete. Izvajajo neprekinjeno preskrbo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki za ohranjanje zdravja. Lekarniški farmacevt se je s svojim strokovnim znanjem o zdravilih in z zagotavljanjem varne in učinkovite rabe zdravil ponovno pokazal kot nepogrešljiv člen zdravstvenega sistema. S strokovno vodjo Lekarne Ljubljana mag. Matejo Praprotnik smo se pogovarjali o lekarniških storitvah in potrebah uporabnikov v času bolezni covid-19.
Epidemiološka situacija v Sloveniji se v zadnjih tednih izboljšuje. S tem se sproščajo tudi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Na kaj bi morali biti ljudje v tem času še posebej pozorni, da ne bi začelo število okužb ponovno naraščati?
Trenutno število pozitivnih testov na novi koronavirus v Sloveniji upada, če pa se bo v Evropi nadaljevalo širjenje britanskega in južnoafriškega seva, potem najbrž lahko tudi v Sloveniji pričakujemo ponovno poslabšanje epidemiološke situacije. Za preprečevanje prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je pomembno upoštevati vse do sedaj priporočene higienske ukrepe. Uporaba zaščitnih mask in razkužil dokazano preprečuje širjenje virusa, zato je pomembno dosledno upoštevanje teh ukrepov. Posamezniki s simptomi bolezni, kot so vročina, kašelj, izguba vonja in okusa, se morajo izolirati, saj tako zavarujejo druge pred morebitno okužbo. Množična dostopnost hitrih testov in enostavno testiranje prav tako bistveno pripomoreta k preprečevanju širjenja okužbe, zato priporočamo vsem, da se v primeru znakov in simptomov bolezni testirajo. Cepljenje pa je eden najpomembnejših ukrepov, ki bodo pomagali ustaviti epidemijo in povrniti normalnost.
Kako so lekarne prilagodile svoje delo v času bolezni covid-19? Je bil dostop do lekarniških storitev oziroma do zdravil in drugih izdelkov za ohranjanje zdravja moten?
Lekarne tudi med epidemijo ves čas izvajajo neprekinjeno preskrbo prebivalstva z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki za varovanje in krepitev zdravja. Lekarne so se z epidemijo spoprijele predvsem z doslednim upoštevanjem priporočenih ukrepov in tako zmanjšale tveganje za naše paciente ter zaposlene.
Na izdajnih mestih so nameščene pregrade iz pleksistekla, ki onemogočajo bližnji stik med pacientom in zaposlenimi v lekarni, poskrbljeno je za ustrezno varnostno razdaljo med posameznimi izdajnimi mesti, na vhodu v lekarne so nameščeni ustrezni antiseptiki, omejeno je tudi število oseb v prostoru za stranke glede na površino. Obvezna je uporaba zaščitnih mask za paciente. V lekarnah se pogosto prezračuje prostore, redno čisti in razkužuje prostore in površine, namenjene pacientom, ter delovne površine. Za zaposlene v lekarnah sta obvezna uporaba zaščitnih mask ter redno razkuževanje rok. Posebna pozornost je namenjena tudi čiščenju in razkuževanju prostorov ter opreme, v katerih poteka izdelava zdravil.
V nekaterih lekarnah je bilo treba za krajši čas zaradi okužb zaposlenih prilagoditi odpiralne čase. Dežurna služba, ki je organizirana v Lekarni Idrija in Lekarni Cerknica, ter neprekinjena dežurna služba v Lekarni pri Polikliniki poteka nemoteno ves čas epidemije.
Takoj na začetku prvega vala epidemije sta bili v skladu z odlokom vlade omejeni količina zdravil za enkratno izdajo na recept na obdobje enega meseca in količina zdravil za izdajo brez recepta na eno pakiranje na osebo, kar je pri posameznikih povzročalo nejevoljo. Odlok je bil aprila odpravljen, tako da tovrstnih omejitev količine pri izdaji zdravil na recept ni več. Zavod za zdravstveno zavarovanje je pacientom omogočil lažji dostop do medicinskih pripomočkov na naročilnico v breme OZZ, tako da je podaljšal čas veljavnosti naročilnic ter omogočil izdajo in prevzem medicinskih pripomočkov brez kartice zdravstvenega zavarovanja. Kartica pa je še vedno potrebna za prevzem zdravil na recept.
V Sloveniji med epidemijo do zdaj ni bilo motenj preskrbe trga z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki za ohranjanje zdravja. Storitve svetovanj v okviru zdravega življenjskega sloga in pregled uporabe zdravil v enotah Lekarne Ljubljana trenutno ne potekajo, je pa vzpostavljena možnost posveta s farmacevtom na daljavo prek videokonferenčne povezave, to je tako imenovana telefarmacija, do katere uporabniki dostopajo prek spletne strani Lekarne Ljubljana.
Kakšne pa so potrebe uporabnikov v tem času? Po katerih izdelkih ljudje najpogosteje povprašujejo in kaj jim svetujete lekarniški strokovni delavci?
Poleg zdravil pacienti najpogosteje povprašujejo po izdelkih za krepitev imunskega sistema, kot je na primer zdravilo rastlinskega izvora iz ameriškega slamnika. Veliko povpraševanja je po vitaminih in mineralih v obliki multivitaminov pa tudi po posameznih vitaminih in mineralih, ki imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema, na primer cink, selen, vitamina C in D. Predvsem pa je veliko povpraševanja po vitaminu D.
Priporočeni dnevni vnos vitamina D za populacijo zdravih ljudi, starejših od 1 leta, vključno z nosečnicami in doječimi materami, je po priporočilih NIJZ 20 μg oz. 800 IE (mednarodnih enot) na dan. Vitamin D je topen v maščobah, zato se kopiči v telesu. Pri dolgotrajnem jemanju odmerkov vitamina D, višjih od 1000 IE na dan, je treba spremljati koncentracijo kalcija v krvi in urinu ter delovanje ledvic. Pacienti s hudo okvaro ledvic, nefrokalcinozo ter povišano koncentracijo kalcija ali vitamina D v krvi pa naj vitamin D uporabljajo le pod nadzorom zdravnika.
Kaj pa svetujete glede zaščitne opreme? Katero vrsto zaščitnih mask priporočate?
Študije kažejo, da maske lahko znižajo tveganje za respiratorno okužbo do 80 %. Kljub temu da maske znižajo tveganje za okužbo, pa ne zagotavljajo popolne zaščite, zato moramo ob nošenju mask upoštevati tudi druga priporočila.
Pomembno je tudi, katero vrsto mask uporabljamo. Respiratorne maske tipa FFP2 in FFP3 so učinkovitejše pri preprečevanju prenosa okužbe, saj pred okužbo zaščitijo tako osebe, ki jih uporabljajo, kot tudi ljudi v okolici. Zato so primerne tudi za zdravstvene delavce, ki imajo tesen stik s pacienti, opravljajo posege na pacientih ali jih negujejo. Kirurške maske ponujajo nižjo stopnjo zaščite. Te preprečujejo predvsem širjenje okužbe s strani osebe, ki jih nosi, zato s pomočjo teh mask zaščitimo predvsem ljudi v svoji bližini. Če vsi uporabljamo takšne zaščitne maske, se tveganje za prenos okužbe močno zmanjša.
Za učinkovito delovanje mask je nujna njihova pravilna uporaba. Ker se virusni delci lahko širijo tudi prek izločkov iz nosu, je nujno, da imamo prekrit tako nos kot usta. Maske se morajo čim bolj prilegati obrazu. Maske tipa FFP2 in FFP3 se lahko varno uporabljajo do 8 ur, kirurške maske pa je treba menjati na 2 uri oziroma že prej, če se navlažijo. Vlažne maske je treba zamenjati, saj zaradi vlage postanejo dobro gojišče mikroorganizmov ter otežujejo dihanje. Ko odstranjujemo masko z obraza, moramo paziti, da se dotikamo le trakov in nikakor ne sprednjega dela maske.
Poteka cepljenje prebivalstva proti covidu-19. V čem so ključne razlike med posameznimi cepivi?
Pri nas imamo trenutno na voljo cepiva za aktivno imunizacijo za preprečevanje bolezni covid-19 od proizvajalcev Pfizer, Moderna in AstraZeneca. Cepiva se med seboj razlikujejo po tehnologiji izdelave, učinkovitosti in tudi po neželenih učinkih, ki jih povzročajo. Kljub tem razlikam so vsa cepiva varna in kakovostna. Pfizer in Moderna sta pripravila cepivo na podlagi tehnologije mRNK, medtem ko je AstraZeneca pripravila vektorsko cepivo. Cepivo mRNK vsebuje dedni zapis virusa SARS- CoV-2 v obliki informacijske RNK, ki se nahaja v lipidnem mehurčku. Vektorsko cepivo pa vsebuje oslabljen šimpanzji adenovirus, v katerega je vstavljen dedni zapis virusa SARS-CoV-2 v obliki DNK. Obe vrsti cepiv ob vstopu v telo sprožita prepis dednega materiala v virusno beljakovino S. Imunski sistem prepozna tujo beljakovino in ustvari imunski odgovor. Tako se naš imunski sistem ob morebitnem vstopu virusa SARS-CoV-2 v telo bistveno hitreje odzove in prepreči okužbo oziroma težji potek bolezni covid-19. Ker cepiva ne vsebujejo živih virusov, ne morejo povzročiti bolezni covid-19.
Vsa cepiva so učinkovita pri preprečevanju okužbe, vendar študije za zdaj kažejo, da sta cepivi Pfizerja in Moderne učinkovitejši od cepiva AstreZenece. Učinkovitost cepiv na podlagi mRNK se po študijah v povprečju giblje okrog 95 %, medtem ko se pri vektorskem cepivu giblje okrog 63 %. Polna zaščita pri cepivih mRNK se pojavi 7–14 dni po drugem odmerkuin 21 dni po prvem odmerku vektorskega cepiva. Za zdaj še ni dovolj dokazov, da cepljeni posamezniki ob morebitni okužbi ne prenašajo virusa, zato je treba še naprej upoštevati prej omenjene ukrepe. Prav tako še ne vemo, koliko časa bodo cepiva zagotavljala imunost.
Pri cepivih mRNK se je v 80 % primerov pojavila bolečina na mestu injiciranja, v 60 % utrujenost, v 50 % glavobol, v 30 % bolečine v mišicah in mrzlica, v 20 % bolečine v sklepih in v 10 % vročina ter oteklina na mestu injiciranja. Vsi simptomi so bili blagi ali zmerni in so v nekaj dneh izzveneli. Pri vektorskem cepivu se je v več kot 50 % pojavila bolečina na mestu injiciranja, glavobol, utrujenost, v več kot 40 % pa bolečine v mišicah in nemoč, v več kot 30 % povišana telesna temperatura in mrzlica, v več kot 20 % pa bolečine v sklepih in slabost. Tudi v tem primeru so bili simptomi blagi do zmerni in so izzveneli v nekaj dneh.
Ali bi lahko cepljenje potekalo tudi v lekarnah?
V dvanajstih evropskih državah že poteka cepljenje v lekarnah. Cepijo farmacevti ali zdravniki. V Sloveniji zakonodaja trenutno ne omogoča cepljenja v lekarnah. Zato bi morali najprej ustrezno spremeniti zakonodajo, urediti kompetence farmacevtov za cepljenje in izdelati protokole ter standarde za cepljenje v lekarnah. S cepljenjem v lekarnah bi olajšali in izboljšali dostopnost cepljenja za prebivalce.
Menite, da bo epidemija vplivala na delo v lekarnah tudi potem, ko ne bo več nevarnosti širitve okužb z novim koronavirusom?
Ko bo okužb in s tem tudi možnosti njihovega prenosa manj, bo življenje postalo prijaznejše za vse. Sneli bomo maske, stiki s pacienti bodo ponovno bolj osebni, komunikacija bo boljša, v lekarnah bomo lahko ponovno začeli izvajati storitve farmacevtske obravnave, meritve in svetovanja, po katerih pacienti veliko povprašujejo. Tako bodo pacienti v lekarni ponovno celostno obravnavani.
Kakšni pa so načrti Lekarne Ljubljana glede uvajanja novih storitev?
Čas epidemije, v katerem ni storitev svetovanj v okviru življenjskega sloga, smo izkoristili za razvoj novih storitev. Tako smo vpeljali telefarmacevtsko svetovanje, v pripravi je naročanje pacientov na posamezne storitve svetovanja prek spleta, v sodelovanju z društvom Spominčica bomo v lekarnah letos vzpostavili demenci prijazne točke. Skupaj z bolnišničnimi lekarnami bomo izboljšali tudi preskrbo z zdravili in pretok informacij o zdravilih ob odpustu bolnika iz bolnišnične v domačo oskrbo. V lekarnah razvijamo tudi paliativno preskrbo z zdravili. Vsekakor pa med novimi lekarniškimi storitvami vidimo tudi cepljenje.
