Alergija je preobčutljivost na določeno snov, alergen, ki ga imunski sistem napačno prepoznava kot telesu škodljiv. Zaradi nastanka specifičnih protiteles na alergen, ki je lahko rastlinskega, živalskega ali kemičnega izvora, pride ob ponovnem stiku do bolezenskega odziva.
ZNAKI IN SIMPTOMI ALERGIJ
Znaki in simptomi alergij so najpogosteje opazni na koži, in sicer v obliki drobnih srbečih izpuščajev. Ti so lahko lokalizirani samo na področje kože, ki je bilo izpostavljeno alergenu, ali pa so razširjeni po večjem delu telesa. Poleg težav, vidnih na koži, se alergijskim simptomom navadno pridružuje še srbenje in solzenje oči, voden izcedek iz nosu ali zamašen nos s posledično oteženim dihanjem. Med hujše znake alergije prištevamo lokalizirane otekline, izrazitejše spremembe na koži, oteženo dihanje zaradi edema dihalnih poti, v dihalih piska in ne moremo narediti polnega vdiha, pogosto tudi oteče jezik, kar je prav tako nevarno zaradi možnosti zadušitve. Anafilaktični šok, najhujšo obliko alergije, pa spremljajo občutek slabosti, lahko tudi bruhanje, padec krvnega tlaka zaradi sprostitve gladkih mišic v stenah žil, kar lahko vodi v omedlevico ter slabšo prekrvavljenost organov. Čeprav smo vsi izpostavljeni številnim alergenom iz okolja, bodisi sezonskim ali stalno prisotnim, npr. cvetni prah, hišni prah z iztrebki pršic in hrana, približno tretjina ljudi izkazuje določeno stopnjo pretirane imunske odzivnosti oziroma preobčutljivosti na nekatere alergene.
Obstaja več dokazov za vplive med sočasno prisotnimi alergeni in onesnaževalci iz okolja, kar negativno vpliva predvsem na genetsko obremenjene posameznike. Delci v izpuhih dizelskih motorjev v kombinaciji z alergenom namreč več desetkrat povečajo nastajanje protiteles IgE. Tovrstno onesnaževanje pa je tudi vir ozona, ki prav tako povečuje tveganje za razvoj in poslabšanje alergijskih bolezni. Alergija je imunska preobčutljivost in se izrazi na primer kot atopijski dermatitis, urtikarija, alergijski rinokonjunktivitis, alergijska astma, angioedem, anafilaksija ali preobčutljivostna reakcija na določeno hrano in zdravila.
ALERGIJE IN INTOLERANCE NA HRANO
Pri otrocih so najpogostejše alergije na proteine mleka, jajc in arašidov. Ob ustrezni dieti nekatere alergije popolnoma ali delno izzvenijo do 3. leta starosti ali kasneje v odrasli dobi, na primer alergija na jajca in mleko. Te alergije se pri otrocih kažejo predvsem s prizadetostjo kože, dihal in prebavil, po 6. letu so prisotni predvsem gastrointestinalni simptomi. V kasnejši otroški dobi in pri odraslih tako prevladujejo alergije na rastlinske alergene (arašidi, oreščki, soja, pšenična moka) in morske ribe, rake in školjke. Pri odraslih je zelo pogost tudi tako imenovani oralni alergijski sindrom, ki je posledica navzkrižne preobčutljivosti med pelodi breze (primarna alergija) in svežim sadjem ali zelenjavo, npr. koščičasto sadje, peteršilj, zelena.
Že samo uživanje hrane, ki je bogata s histaminom (skuša, tuna, sardele, določeni siri, salame, kislo zelje, špinača, paradižnik, rdeče vino, šampanjec …), alkohola, ali hrane, ki poveča sproščanje histamina iz mastocitov (citrusi, papaja, jagode …), lahko sproži znake, enake imunsko pogojeni alergijski reakciji.
V nasprotju z alergijsko reakcijo na hrano, ki nastane zaradi imunskega odziva, je prehranska intoleranca ponavljajoč se negativen odziv na hrano, ki ni posledica imunskega odziva. Vzrok je lahko zmanjšana encimska aktivnost ali celo odsotnost določenega encima. Lahko pa gre za popolnoma farmakološki učinek snovi v hrani (kofein, tiramin, histamin, salicilati, nitriti) ali pa so za simptome odgovorni v hrani prisotni bakterijski toksini (npr. aflatoksini) ali druge, za človeka toksične snovi rastlin, npr. cianidi. Najpogosteje govorimo o intoleranci na laktozo, galaktozo, kofein, histamin in salicilate iz živil.
ALERGIJE NA ZDRAVILA
Najpogosteje so med zdravili razlog alergij antibiotiki, pri betalaktamih predvsem penicilin, prevladuje amoksicilin, med drugimi pa kinoloni, makrolidi in trimetoprim / sulfametoksazol. Acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki in pirazolonski analgetiki lahko povzročijo rinosinusitis in/ ali težko, življenje ogrožajoče poslabšanje astme, urtikarijo in angioedem pri sicer zdravih osebah ter poslabšanje kronične urtikarije. Do petina bolnikov, ki prejemajo zaviralce ACE za zdravljenje npr. visokega krvnega tlaka zaradi kopičenja bradikina, ki ga razgrajuje encim ACE, razvije suh kašelj. Amiodaron, ciprofloksacin, tetraciklini, furosemid, fenotiazini, furokumarini, griseofulvin, psoralen, naproksen in piroksikam so lahko vzrok za fotodermatoze. Reakcija je videti kot pretirana sončna opeklina.
KAKO SI POMAGAMO PRI ALERGIJAH
Če je le mogoče, se izogibamo alergenom, sicer omilimo alergije z antihistaminiki, ki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah, tudi brez recepta, npr. tablete, kapljice za oko, gel za kožo … Pomaga tudi izpiranje sluznice nosu in oči s fiziološko raztopino. Ob zamašenem nosu si lahko pomagamo z dekongestivi. Če odziv na samozdravljenje ni zadosten ali pa trajajo znaki in simptomi dlje, se je treba posvetovati z zdravnikom, ki postavi diagnozo. Po postavljeni diagnozi in prepoznanih alergenih bolniku svetujemo tudi ustrezne preventivne ukrepe, s katerimi preprečimo ali vsaj bistveno ublažimo pojav in potek alergijske bolezni.
PRAVILNA TEHNIKA INHALIRANJA ZDRAVIL
Zdravila za zdravljenje pljučnih bolezni, ki preprečujejo ali olajšujejo težave, so običajno v posebnih farmacevtskih oblikah: pršilnikih pod tlakom ali inhalatorjih za suhe praške, znani kot diskusi. Pri njihovi uporabi je pomembna pravilna tehnika inhaliranja. Če je treba, pred vsakim vdihom pršilnik dobro pretresemo. Pred inhaliranjem izdihnemo zrak iz pljuč in med počasnim globokim vdihom pritisnemo na pršilnik. Dih zadržimo deset sekund in izdihnemo. Med posameznimi vdihi počakamo vsaj pol minute. V nasprotju s pršilniki moramo pri uporabi diskusov vdihniti hitro in močno, da zmanjšamo posedanje delcev v ustih in žrelu. Po inhaliranju zdravil, ki vsebujejo glukokortikoide, vedno speremo usta z vodo. Pri otrocih, kjer uporabljamo inhalatorje s pomočjo nastavkov oziroma podaljškov, pa umijemo z vodo tudi obraz. Enkrat tedensko očistimo z vlažno krpo tudi nastavke za pršilnik.
