Lekarna Ljubljana letos praznuje 75 let delovanja. To obdobje so zaznamovali številni mejniki in dosežki na področju zagotavljanja lekarniških storitev in skrbi za zdravje skupnosti. Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej je ob tej priložnosti spomnil na pomembne razvojne mejnike, poudaril trenutne izzive ter predstavil vizijo in cilje za prihodnost.
Kako se je Lekarna Ljubljana razvijala do zdaj in kateri dosežki so zaznamovali 75 let njenega delovanja?
V tem obdobju je treba izpostaviti več korakov. Eden ključnih dejavnikov razvoja javne lekarniške dejavnosti je bilo prestrukturiranje 12 zasebnih lekarn na ljubljanskem območju, ki so prešle v družbeno lastnino, zatem so se zgodili nov politični sistem, osamosvojitev Slovenije in nastanek nove zakonodaje na področju javnih zavodov in lekarniške dejavnosti. Vsa leta delovanja je Lekarna Ljubljana sledila poslanstvu zagotavljanja kakovostne, učinkovite in neprekinjene preskrbe z zdravili ob strokovnem svetovanju in razvoju lekarniških storitev. V zadnjih dveh desetletjih je bil narejen velik napredek na področju digitalizacije in informatizacije poslovanja ter razvoja novih tehnologij in tržnih pristopov. Lekarna Ljubljana se je oblikovala v sodobno lekarniško mrežo in danes obsega 55 poslovnih enot v 20 občinah.
V zadnjih petih letih smo kljub razmeram razvijali nove storitve in izboljševali dostopnost z odpiranjem novih ali prenovljenih lekarn, tudi v manjših in slabše dostopnih krajih. Prenovili smo tudi Galenski laboratorij, v katerem izdelujemo več kot 130 izdelkov. Pomemben mejnik je bila ohranitev veletrgovca z zdravili v lasti Lekarne Ljubljana, saj s tem zagotavljamo učinkovitejšo distribucijo zdravil, večjo varnost z vidika zalog in boljše pogoje poslovanja. Prvi smo razvili storitev telefarmacije – svetovanja na daljavo - in v lekarnah odprli sedem demenci prijaznih točk. Lani smo v lekarne uvedli brezšivno skrb, pri kateri bolniki prejmejo farmacevtsko obravnavo in neprekinjeno oskrbo z zdravili, ko prehajajo med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. To omogoča večjo kakovost in varnost zdravljenja z zdravili in boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju.
Svojo družbeno odgovornost kažemo tudi kot ustanovitelji in glavni finančni podpornik Ljubhospica, v sklopu katerega deluje edini stacionarni hospic v Sloveniji, v katerem omogočajo brezplačno oskrbo neozdravljivo bolnim.
Lekarniško dejavnost je zaznamovala tudi epidemija covida-19. Kako se je Lekarna Ljubljana odzvala nanjo?
Če se ozrem na leto 2020, sem res ponosen, saj smo se izjemno hitro prilagodili in učinkovito spopadli z izzivi te epidemije. Uredili smo varno okolje za zaposlene, jih opremili z zaščitno opremo in izvedli postopke za preprečevanje širjenja okužb. Kljub izrednim razmeram so lekarne ostale odprte in s tem lekarniški strokovni delavci najbolj dostopni zdravstveni delavci. Naši magistri farmacije so postali psihologi, psihiatri, socialni delavci, diagnostiki, specialisti za različne zdravstvene probleme, ki so jih imeli ljudje. Čeprav epidemije ni več, imajo različne zdravstvene ustanove žal še danes omejen dostop za uporabnike.
Kateri pa so vaši trenutni največji izzivi in kako se spoprijemate z njimi?
Kot v večini panog se tudi v lekarniški dejavnosti srečujemo s pomanjkanjem kadra. V Lekarni Ljubljana je kar 15-odstotni manko strokovnega kadra, predvsem magistrov farmacije, pa tudi farmacevtskih tehnikov. Farmacevti zaradi povečanih obremenitev v lekarniški dejavnosti, neugodnih delovnih pogojev, kot so izmensko delo, delo ob sobotah, dežurno delo, in nekonkurenčnega plačila odhajajo v farmacevtsko industrijo in zastopništva oziroma se po končanem šolanju ne odločajo za zaposlitev v lekarni.
V zadnjih letih se je povečalo število izdanih receptov, ob tem pa se je nabor storitev ob izdaji zdravil podvojil. Magistri farmacije v lekarnah svetujejo o pravilni rabi zdravil, o možnih neželenih učinkih, preverjajo interakcije med zdravili, komunicirajo z zdravniki, pripravljajo osebne kartice zdravil, svetujejo o zdravem načinu življenja in ob kroničnih nenalezljivih boleznih, svetujejo o demenci in drugo.
Poleg tega se na slovenskem trgu v zadnjem času srečujemo s pogostejšimi motnjami v preskrbi zdravil – pomanjkanjem nekaterih industrijsko izdelanih zdravil, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Pri tem želim poudariti, da izvajalci lekarniške dejavnosti nismo odgovorni za te motnje in da lahko strokovni delavci v lekarnah predlagajo le druge ustrezne rešitve, če so na voljo. Tako se na primer povečuje število predpisanih magistralnih zdravil – zdravil, ki jih magistri farmacije izdelajo v lekarni za posameznega pacienta. Izdelava magistralnega zdravila pa zahteva veliko časa.
O problematiki manka strokovnega kadra smo večkrat pisno in ustno opozorili ministrstvo za zdravje. Predlagali smo ukrepe, a do zdaj z njihove strani ni bilo zanimanja za iskanje skupnih rešitev. Še si bomo prizadevali, da ovrednotimo poklice lekarniške dejavnosti podobno kot pri zdravnikih, da bodo sprejeti standardi in normativi v naši dejavnosti, da bodo naši zaposleni prejeli ustrezno plačilo za opravljanje dežurne službe. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje zagotovili dostopne in strokovne lekarniške storitve. Že zdaj smo namreč prisiljeni, da odpiralne čase lekarn ob bolniških odsotnostih zaposlenih prilagajamo in skrajšujemo.
Katere so ključne smernice in inovacije v lekarniški dejavnosti, ki vplivajo tudi na vaše poslovanje in storitve?
Lekarništvo zaznamuje trend razvoja sodobne tehnologije. Vsako lekarno, ki jo prenovimo ali na novo odpremo, opremimo z lekarniškim robotom za shranjevanje in izdajo zdravil. Trenutno jih imamo šest, v prihodnje pa načrtujemo umestitev novih robotov. Prav tako to dobo zaznamujeta poenotenje in standardizacija podatkov ter informacij. Pri tem se Lekarna Ljubljana srečuje s problemom usklajevanja informacijskih sistemov s področja zdravstvene dejavnosti.
Digitalizacija poslovanja in nove tehnologije na področju zdravstvene dejavnosti pa v veliko primerih ne pomenijo le razbremenitev dela lekarniških strokovnih delavcev. Izdaja zdravil je postala še bolj odvisna od delovanja IT-sistemov, dodatno delo pa magistrom farmacije nalagajo spremembe evropskih direktiv in zakonodaje na področju zdravil in medicinskih pripomočkov – na primer z obveznim spremljanjem sledljivosti zdravil, ki zajema fizično preverjanje vsake škatlice zdravila in njeno odjavljanje iz sistema. Vse to neposredno podaljšuje postopek izdaje zdravil.
Številni uporabniki lekarniških storitev tudi niso vešči novih načinov dostopa do zdravstva. Pri naročanju receptov na daljavo pogosto nastajajo napake v predpisovanju receptov in lekarniški farmacevt v teh primerih porabi veliko časa, da zadeve preveri in jih ustrezno reši z zdravnikom.
Kakšni pa so vaši cilji in načrti za prihodnost Lekarne Ljubljana?
Lekarna Ljubljana ni le najuspešnejši lekarniški javni zavod, je gonilna sila lekarniškega razvoja v Sloveniji in učni center lekarniških strokovnih delavcev. Stopamo v korak z vsemi trendi in zadnjimi dosežki v lekarniški dejavnosti v svetu. To bo cilj tudi v prihodnje. Seveda pa sta ob tem prednostni nalogi iskanje skupnih rešitev in izvajanje ukrepov za ustrezno vrednotenje lekarniških strokovnih delavcev in skrb za razvoj zaposlenih. Letos bomo pripravili novo strategijo razvoja Lekarne Ljubljana do leta 2030, pri čemer bomo opredelili nove strateške projekte in aktivnosti za njihovo uresničitev. Prepričan sem, da bomo skupaj premagali vse izzive, saj naše zaposlene odlikujejo strokovnost, empatičnost, prijaznost in odgovornost. Hkrati pa razvili take programe, da se bo v Lekarni Ljubljana rojeval potencial lekarniškega življenja in lekarniške stroke ter novih strokovnih zamisli v Sloveniji in tudi zunaj nje. Naša ambicija je biti prvi ne samo v Sloveniji, ampak v širšem delu Evrope. Prepričan sem, da nam bo to uspelo uresničiti.
Ob koncu se zahvaljujem vsem našim uporabnikom, da so del naše zgodbe, ki jo pišemo že 75 let. Skupaj gradimo bolj zdravo in skrbno prihodnost.
