Oblike vitamina D
Vitamin D je v maščobi topen vitamin in je v naravi v dveh oblikah, kot ergokalciferol (D2) in holekalciferol (D3). Prvi je predvsem v živilih rastlinskega, drugi pa v živilih živalskega izvora. Pomembna količina vitamina D3 nastane v koži pod vplivom sončne svetlobe v poletnih mesecih.
Količina vitamina D, ki jo zaužijemo s hrano, je navadno nizka, zato ga je priporočljivo v zimskem času dodajati v obliki zdravil. Preprečevanje ali zdravljenje pomanjkanja vitamina D s holekalciferolom se izvaja pri dojenčkih in starejših osebah, v zimskem času pa se dodajanje vitamina D priporoča tudi drugim. Znano je, da ima štiri petine Slovencev pozimi prenizke serumske koncentracije hidroksilirane oblike holekalciferola 25(OH)D3, ki nastaja v jetrih in jo lahko merimo. Pri starejših osebah, ki se zadržujejo predvsem v zaprtih prostorih, pa prihaja tudi do zelo hudega pomanjkanja vitamina D s koncentracijami 25(OH)D3 pod 30 nmol/l. Optimalna serumska koncentracija 25(OH)D3 je 50–75 nmol/l. Aktivna dihidroksilirana oblika 1,25 (OH)2D3 vitamina D nastane iz 25(OH)D3 v ledvicah pod vplivom obščitničnega hormona.
Vitamin D in hrana
Živila, ki vsebujejo večje količine vitamina D, so mastne ribe, na primer losos (20μg/100g), in ribje olje (25μg/10g), nekaj ga vsebujejo tudi jajčni rumenjak in telečja jetra. Rastlinska živila vsebujejo zanemarljivo količino ergokalciferola, ki bi se pretvorila v aktivno obliko vitamina D. V nekaterih državah sistemsko dodajajo vitamin D osnovnim živilom, predvsem mleku in mlečnim izdelkom. Na takih živilih in dopolnilih prehrane Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) dovoljuje naslednje navedbe glede vitamina D:
- prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja,
- prispeva k normalni ravni kalcija v krvi,
- prispeva k ohranjanju zdravih kosti,
- prispeva k delovanju mišic,
- prispeva k ohranjanju zdravih zob,
- prispeva k delovanju imunskega sistema ter
- ima vlogo pri delitvi celic.
Vpliv vitamina D na delovanje imunskega sistema
Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema, ki omogoča takojšnje delovanje makrofagov na viruse in bakterije. Dober imunski sistem zmanjša pojavnost in stopnjo zbolevanja za akutnimi okužbami dihal. Optimalen vnos vitamina D uravnava imunski odgovor, da ta ne vodi v pretirano sproščanje vnetnih celic. Trdnih dokazov za učinke vitamina D na potek okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 še ni. Priporočljivo pa je poskrbeti za zadosten vnos vitamina D v vseh življenjskih obdobjih, ker je vpleten v različne fiziološke procese človeškega organizma. Osebe z okvarami ledvic, boleznimi z odlaganjem kalcijevih soli v ledvicah ter osebe z visokimi koncentracijami kalcija v krvi ali urinu naj jemljejo vitamin D le pod nadzorom zdravnika.
Vitamin C je antioksidant
Vitamin C je vodotopen vitamin, ki je nujno potreben v različnih fizioloških procesih. Zdrava prehrana s sadjem in zelenjavo omogoča zadosten dnevni vnos, predvsem rumena in zelena paprika, brokoli, brstični ohrovt, izmed sadja pa kivi, agrumi, črni ribez … Že 100–200 g naštetih živil zadošča za priporočen dnevni vnos vitamina C. Kot antioksidant se vitamin C prav tako dodaja različnim živilom. Jemanje prehranskih dopolnil z vitaminom C je smiselno le pri pomanjkljivi prehrani in povečanih potrebah, npr. pri intenzivni telesni dejavnosti, pri kadilcih in pogostih prehladnih obolenjih v zimskem času. Priporočen dnevni vnos vitamina C je 80 mg.
Na živilih, ki so dober vir vitamina C, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) dovoljuje naslednje navedbe glede vitamina C:
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema,
- ima vlogo pri nastajanju kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob, prispeva k sproščanju energije pri presnovi,
- prispeva k delovanju živčnega sistema,
- prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju,
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
- prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti,
- prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E in
- povečuje absorpcijo železa.
Oba vitamina C in D sta občutljiva za svetlobo in kisik, pri toplotni obdelavi pa je bistveno manj stabilen vitamin C. Priporočljivo je predvsem uživanje surove zelenjave in sadja za zadosten vnos vitamina C ter preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri odraslih z jemanjem zdravil, ki vsebujejo holekalciferol, v odmerku 1000 IE (25μg) dnevno v zimskem času.
