Fotosenzibilizacija zaradi zdravil je vnetje kože, ki ga povzroči izpostavljenost kože sončni svetlobi ob sočasni uporabi določenih zdravil. Fotosenzibilizacija poteka po fototoksičnem ali fotoalergijskem mehanizmu. Težave lahko povzročajo zdravila, ki jih zaužijemo, pa tudi tista, ki jih nanesemo na kožo.
Pri fototoksični reakciji zdravilna učinkovina, pod vplivom UV-žarkov iz sončne svetlobe, preide v visoko energijsko stanje in postane reaktivna. Za poškodbe kože zaradi fototoksičnih reakcij so značilne hude sončne opekline. Fototoksične reakcije imajo hiter potek, saj je mogoče poškodbe kože opaziti že po nekaj minutah ali urah po izpostavljenosti sončnim žarkom, za nastanek poškodb kože pa zadostuje že enkratna izpostavljenost soncu. Težave se pojavijo na delih kože, ki so izpostavljeni sončnim žarkom. Pojav in stopnja fototoksične reakcije sta odvisna od zaužitega odmerka.
Pri fotoalergijskih reakcijah UV-žarki spremenijo strukturo zdravilne učinkovine tako, da jo imunski sistem prepozna kot alergen, kar sproži alergijsko reakcijo. Zaradi tega so vnetja kože pri fotoalergijskih reakcijah podobna ekcemom. Fotoalergijske reakcije potekajo počasneje od fototoksičnih. Težave se namreč lahko pojavijo od 24 do 72 ur po izpostavljenosti soncu, in sicer najpogosteje na izpostavljenih delih kože, lahko pa se razširijo tudi na neizpostavljene dele in se navadno pojavijo šele po večkratnem izpostavljanju UV-žarkom. Najpogostejši vzrok fotoalergijskih reakcij so zdravila, ki jih nanesemo na kožo.
Zdravila, ki povzročajo fotosenzibilizacijo
Fotosenzibilizacijo lahko povzročijo različna zdravila. Previdnost je potrebna pri uporabi zdravil iz skupine nekaterih antibiotikov, kot so tetraciklinski in kinolonski antibiotiki, zdravil iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil, nekaterih antidepresivov, zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni in številnih drugih. V praksi najpogosteje povzročajo težave zdravila, ki vsebujejo doksiciklin, hidroklortiazid, amiodaron, trimetroprim in enalapril. Težave lahko povzročajo tudi zdravila brez recepta, ki vsebujejo npr. ibuprofen, naproksen in izvleček šentjanževke. V svoji lekarni lahko preverite, ali je ob uporabi vaših zdravil zahtevana zaščita pred soncem. Na potrebne zaščitne ukrepe vas bodo opozorili tudi magistri farmacije in farmacevtski tehniki ob izdaji zdravil v lekarni.
Izogibajmo se močnemu soncu
Zaščitni ukrepi preprečujejo fototoksične in tudi fotoalergijske reakcije. Nasvet za zaščito pred soncem je, da nosite srajce z dolgimi rokavi. Temnejša oblačila varujejo bolje. Zunanje dejavnosti načrtujte zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je UV-sevanje šibkejše. Poti in dejavnosti načrtujte tako, da te potekajo v senci. Uporabljajte zadostno
količino sončne kreme. Kreme ne morejo zagotoviti 100-odstotne zaščite pred sončnimi žarki, zato je nujno, da sočasno upoštevate druge ukrepe. Uporabljajte pa tudi kapo in sončna očala.
Fotosenzibilizacijo kože povzročajo nekatera zdravila ob sočasni izpostavljenosti sončni svetlobi. Poznamo fototoksične poškodbe kože, ki so podobne hudim sončnim opeklinam, in fotoalergijske poškodbe, ki so podobne ekcemom. Fotosenzibilizacijo lahko povzroča veliko zdravil, zato je pomembno, da veste, ali je pri zdravljenju z vašim zdravilom potrebna ustrezna zaščita pred sončno svetlobo. Za preprečevanje težav je priporočljivo uporabljati sončne kreme, nositi dolga oblačila, kape in sončna očala ter izvajati aktivnosti v senci.