Melatonin je hormon, ki nastaja v naših možganih in ima različne vloge, npr. vpliva na menstrualni cikel in spolni razvoj, ima zaščitno vlogo v koži ter nadzoruje cirkadiani oz. dnevno-nočni cikel v telesu. Izloča se v večernih urah, največ pa med 2. in 4. uro zjutraj.
Uporaba prehranskih dopolnil z melatoninom
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je melatoninu namenila dve zdravstveni trditvi, in sicer, da melatonin prispeva k lajšanju subjektivnih občutkov zaradi časovne razlike pri potovanju z letalom, v odmerkih nad 0,5 mg, in da melatonin prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite, v odmerkih nad 1 mg. Po priporočilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) lahko prehranska dopolnila z melatoninom vsebujejo 0,44 mg melatonina v dnevnem odmerku ali manj. Višjo vsebnost melatonina pa lahko vsebujejo le registrirana zdravila. Svetuje se le občasna uporaba melatonina, saj ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju.
Opozorila pri uporabi melatonina
Svetuje se le občasna uporaba melatonina, saj ni zadosti podatkov o varnosti pri dolgotrajnem jemanju. Zaradi zaspanosti in utrujenosti se vožnja in upravljanje s stroji odsvetujeta vsaj pet ur po uporabi melatonina, kot tudi naslednji dan po uporabi, če sta zaspanost in utrujenost še vedno prisotna. Jemanje prehranskih dopolnil z melatoninom se odsvetuje bolnikom s kakršnokoli vnetno ali avtoimunsko boleznijo, nosečnicam in doječim materam, otrokom in mladostnikom, epileptikom, astmatikom, osebam z osebnostnimi motnjami, motnjami razpoloženja ali vedenja, osebam, ki jemljejo katerakoli zdravila, razen če se pred začetkom jemanja posvetujejo z zdravnikom, in osebam, ki uporabljajo sintezne ali naravne snovi, ki imajo pomirjevalne ali uspavalne lastnosti.
Higiena spanja
Ob nespečnosti je pomembna tudi higiena spanja. Telesna dejavnost čez dan nam bo pomagala zaspati, vendar je ne smemo izvajati tri ure pred spanjem. Treba se je izogibati spanju čez dan. Pred spanjem se odsvetuje večja količina hrane in pijače, še posebej tiste, ki vsebuje poživila, npr. kofein. Kajenje in uživanje alkohola prav tako motita spanec. Zjutraj je treba vedno vstati ob isti uri, ne glede na to, koliko smo spali ponoči. V spalnici naj ne bo hrupa ali svetlobe, pomembna je tudi udobna postelja. Ustrezna temperatura spalnice je med 15 in 21 °C. Če ne morete zaspati, zapustite posteljo in se vrnite šele, ko boste zaspani.