Verjetnost, da bi se v Sloveniji zgodila jedrska nesreča ali da bi nas ogrozilo sevanje zaradi jedrske nesreče v drugih državah, je zelo majhna. Kljub temu pa se zaradi aktualnih dogodkov pojavlja strah in posledično tudi vprašanja, kaj storiti, če do nesreče vseeno pride.
Ob jedrski nesreči lahko pride do izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju iz zunanjih virov, če smo v bližini radioaktivnega materiala ali pa če smo izpostavljeni radioaktivnemu oblaku, in iz notranjih virov sevanja, ko radioaktivne delce vdihnemo ali jih vnesemo v telo s hrano in pijačo. Kako bo vplivalo sevanje na naše zdravje, je odvisno od vrste dejavnikov, med drugim jakosti odmerka sevanja in kako hitro ga prejmemo, površine telesa, ki je bila izpostavljena, ter starosti, in tega, kako daleč smo od izvora sevanja.
Ob jedrskih nesrečah je zelo pomembno, da ravnamo po navodilih pristojnih institucij. Med drugim so predvideni ukrepi umik prebivalcev v zaprte prostore, začasni umik prebivalcev z ogroženega območja in zaužitje tablet kalijevega jodida. Slovenija ima pripravljen protokol razdeljevanja kalijevega jodida v primeru jedrskeali radiološke nesreče. Uvedbo jodne profilakse predlaga Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost ali minister za zdravje, odredi pa poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. V Sloveniji se zaloge tablet kalijevega jodida shranjujejo v bolnišnicah, na območju polmera 10 km od jedrske elektrarne Krško, pa tudi v drugih ustanovah.
Pri jedrski nesreči se lahko v zrak sprostijo delci radioaktivnega joda, ki ga nato z vdihovanjem vnesemo v telo. Pri tem se radioaktivni jod nalaga v ščitnici, kjer ostane dalj časa in povzroča tveganja za zdravje. S tabletami kalijevega jodida lahko zapolnimo zaloge joda v ščitnici in tako preprečimo nalaganje radioaktivnega joda v ščitnici in pospešimo izločanje radioaktivnega joda iz telesa, s čimer se skrajša čas izpostavljenosti sevanju. Tablete kalijevega jodida tako ščitijo le pred notranjim sevanjem z radioaktivnim jodom, ne pa tudi pred zunanjim sevanjem ali sevanjem zaradi izpostavljenosti drugim elementom, kot sta uran-235, cezij-137, in drugimi radioaktivnimi izotopi.
Kalijev jodid je najučinkovitejši, če ga vzamemo 2 uri pred izpostavljenostjo sevanju. Njegova učinkovitost se s časom zmanjšuje, lahko pa ga vzamemo tudi do 8 ur po izpostavljenosti sevanju. Če ga zaužijemo 24 ur po izpostavljenosti sevanju, je njegova učinkovitost skoraj ničelna. Učinkuje do 24 ur, zato ga je treba jemati enkrat na dan, do prenehanja nevarnosti. Pogostnost rakavih bolezni ščitnice se zveča takrat, kadar so odrasli, starejši od 40 let, izpostavljeni sevanju 500 cGy, odrasli, mlajši od 40 let, 10 cGy, nosečnice in otroci pa sevanju 1 cGy.
Neželeni učinki ob kratkotrajnem jemanju kalijevega jodida v priporočenih odmerkih so redki in večina ljudi kalijev jodid dobro prenaša. Visoki odmerki ali pa dolgotrajna uporaba kalijevega jodida lahko povzroči zastrupitev z jodom in druge neželene učinke, pojav jodizma, za katerega so značilni neprijeten kovinski okus v ustih, slinjenje, izcejanje iz nosu, kihanje, konjunktivitis, glavobol, vročina, vnetje grla, bronhitis, stomatitis in različni kožni izpuščaji.
