Kožo moramo ves čas skrbno negovati in se prilagajati njenim zahtevam. Vedeti moramo namreč, da se odziva drugače glede na letni čas in splošno počutje. Ker včasih pretiravamo z nepotrebnim in preveč temeljitim čiščenjem in uporabljamo izdelke, ki za kožo niso primerni, se koža lahko odzove tako, da postane še bolj suha, srbi in se celo vname.
Najpomembnejši so torej zmerno čiščenje z blagimi sredstvi, izogibanje dražečim snovem, skrbna nega s pogostim in pravilnim nanašanjem negovalnih mazil, ki preprečijo izhlapevanje vode skozi kožo, jo zaščitijo in navlažijo ter zmanjšajo suhost in srbenje. Še posebno moramo zaščititi suho, poškodovano in razdraženo kožo, kožo, nagnjeno k alergijam, atopijskemu dermatitisu, luskavici, rosacei, pa tudi nežno otroško kožo in izpostavljene dele telesa, torej obraz in roke.
RAZLIKA MED SUHO IN IZSUŠENO KOŽO
Razlogi za izsušenost kože so zunanji (nizka vlažnost, mraz, vročina, veter, pretirano sončenje, nepravilna nega kože, uporaba močnih detergentov, prepogosto umivanje z vročo in trdo vodo, nezdrav način življenja, nepravilna prehrana z enoličnimi jedilniki, premalo zaužite tekočine, stroge diete, kajenje) in notranji (genetska nagnjenost k suhi koži, bolezenski procesi, ko so strukture kože poškodovane – atopični dermatitis, luskavica).
Izraza suha in izsušena koža pa velikokrat zamenjujemo. Koža je suha takrat, ko ji primanjkuje maščob, izsušena pa takrat, ko ji primanjkuje vlage. Lahko je hkrati suha in izsušena in imamo občutek napete, pretesne kože, ki jo »vleče skupaj« in hitro vpije kremo. Pogosto je pordela, pojavijo se popokane kapilare, se lušči, lahko je celo razpokana in poškodovana.
NEGA
Stanje suhe kože se v jesenskih in zimskih mesecih poslabša, ker smo pozimi bolj izpostavljeni večjim temperaturnim razlikam, prehajamo pa tudi s toplega in suhega prostora na hladen in vlažen zrak. Takrat je dobro biti še bolj pozoren na pravilno in pogostejšo nego. Izdelke za nego kože delimo na izdelke za čiščenje in izdelke za nego. Vedno uporabljajte nežne izdelke, ki ne dražijo kože, ne uporabljajte agresivnih čistilnih izdelkov, alkalnih mil, izdelkov z alkoholom in mask, ki se na koži strdijo, ker kožo razmastijo in izsušijo. Uporabljajte mlačno vodo, nežne čistilne blazinice in kože ne drgnite preveč. Namesto alkalnih mil za čiščenje uporabljajte sindete, ki so brez dodanih mil, izogibajte se dolgim in vročim kopelim, ki izsušijo kožo, saj izperejo varovalno plast maščob. Uporaba sredstev za luščenje ali pilingov naj ne bi bila pogostejša kot enkrat na teden. Sredstvo za luščenje nanašajte s krožnimi gibi na vlažno in s toplo vodo zmehčano kožo, ki jo nato temeljito sperite in nato kožo dobro namažite s kremo. Le na poroženelih mestih, kot so komolci, kolena in podplati, ga lahko uporabljate pogosteje, in pa pred depilacijo, da se izognete vraščenim dlakam.
Po umivanju na vlažno kožo nanesite še zaščitno hranilno kremo, kajti navlažena in negovana koža je videti lepša, bolj polna in zdrava.
Mleko, losjon in krema tipa O/V kožo navlažijo in ne mastijo, pogosteje pa se uporabljajo za normalno in mastno kožo. Kreme tipa V/O in olja pa se pogosteje uporabljajo pri suhi koži. Pri uporabi olja je bolje, da ste varčni in ga nanašate na rahlo vlažno kožo. Pri zelo izsušeni koži je smiselna uporaba vlažilnikov in emolientov, da vodo v koži tudi zadržijo.
Navadno je pri večini koža na telesu manj suha kot na obrazu, ker je manj izpostavljena zunanjim vplivom. Pozimi navadno potrebujemo več nege kot poleti, saj telo med potenjem proizvaja več loja in s tem lastne maščobe. Ne glede na vrsto pa negovalna mazila vedno nanašamo ali masiramo v smeri proti srcu.
Ne smemo pozabiti, da so poleg zunanje nege za zdravo in lepo kožo zelo pomembni tudi zdrava prehrana, dovolj tekočine, veliko gibanja, ki prinaša dobro prekrvitev in boljšo preskrbo celic s hranilnimi snovmi, sprostitev in spanje.
